3854. Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča Simonov zaliv za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Arheološkega najdišča Simonov zaliv za kulturni spomenik državnega pomena
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
-
Izola – Arheološko najdišče Simonov zaliv (EŠD 195).
Enota ima zaradi arheoloških, zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih, naselbinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arheološkega, zgodovinskega, in umetnostnozgodovinskega spomenika ter kulturne krajine.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Ostanki obmorske rezidencialne rimske vile, ki je skupaj z največjim pristaniščem iz istega časa bilo ena največjih posestev v tem delu Istre. Poleg ohranjenega antičnega ambienta edinega pri nas, arhitekturnih ostankov imajo neprecenljivo vrednost mozaiki ter ostala notranja oprema.
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika, obsega 300 m od obstoječih arhitekturnih ostankov rimske vile in 500-metrski morski pas od obstoječih sklopov pristanišča. Nepozidane parcele v širši okolici, na katerih bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne, vizualne dele spomenika in antičnega ambienta niso dovoljeni.