Odločba, da se odpravijo drugi in tretji stavek 30. člena pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede, drugi stavek 15. člena pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede, drugi stavek 30. člena pravilnika o napredovanju delavcev zaposlenih v zdravstvu ter določba zadnjega stavka prvega odstavka 5. člena pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede, kolikor zajema strokovne delavce, ki so pred nastopom dela v vzgoji in izobraževanju delali na delovnih mestih enake oziroma podobne stopnje zahtevnosti; členi 3., 5., drugi odstavek 26. prvo navedenega pravilnika 12., 13. drugi odstavek 14., 15. razen drugega stavka in 16. drugo navedenega pravilnika ter razen drugega stavka in 31. tretje navedenega pravilnika niso v neskladju z ustavo in zakonom; pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti členov 24., 28. prvega odstavka 20. in 31. prvo navedenega pravilnika ter razlage istega pravilnika v okrožnici Ministrstva za šolstvo in šport št. 403-1/98 se zavržejo

1074. Odločba, da se odpravijo drugi in tretji stavek 30. člena pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede, drugi stavek 15. člena pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede, drugi stavek 30. člena pravilnika o napredovanju delavcev zaposlenih v zdravstvu ter določba zadnjega stavka prvega odstavka 5. člena pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede, kolikor zajema strokovne delavce, ki so pred nastopom dela v vzgoji in izobraževanju delali na delovnih mestih enake oziroma podobne stopnje zahtevnosti; členi 3., 5., drugi odstavek 26. prvo navedenega pravilnika 12., 13. drugi odstavek 14., 15. razen drugega stavka in 16. drugo navedenega pravilnika ter razen drugega stavka in 31. tretje navedenega pravilnika niso v neskladju z ustavo in zakonom; pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti členov 24., 28. prvega odstavka 20. in 31. prvo navedenega pravilnika ter razlage istega pravilnika v okrožnici Ministrstva za šolstvo in šport št. 403-1/98 se zavržejo

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude oziroma v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo strokovnih delavcev Osnovne šole Ajdovščina, ki jih zastopa ravnateljica Ivana Slamič, njo pa Vida Mali Lemut, odvetnica v Ajdovščini, Milana Čepina iz Celja in drugih, ki jih zastopa mag. Marija Karlovšek, odvetnica v Celju, Uroša V. Brdarja iz Kopra, Jožice Tomič iz Dobove in drugih, ki jih zastopa Božena Vučajnk, odvetnica v Brežicah, Alojza Makoterja iz Ljutomera, ki ga zastopa Albin Ploj, odvetnik v Mariboru, Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa glavni tajnik Branimir Štrukelj, ter Javnega zavoda Žalske lekarne iz Žalca in Javnega zavoda Lekarne Slovenska Bistrica, ki ju zastopa Marjetica Nosan, odvetnica v Celju, na seji dne 1. februarja 2001

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti 24. ter 28. člena, prvega stavka 30. člena in 31. člena pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 41/94 in 49/95) se zavrže.

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti razlage istega pravilnika v okrožnici Ministrstva za šolstvo in šport št. 403-1/98 z dne 11. 9. 1998 se zavrže.

Določba zadnjega stavka prvega odstavka 5. člena pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 66/96) se odpravi, kolikor zajema strokovne delavce, ki so pred nastopom dela v vzgoji in izobraževanju delali na delovnih mestih enake oziroma podobne stopnje zahtevnosti.

Drugi in tretji stavek 30. člena pravilnika iz 1. točke tega izreka ter drugi stavek 15. člena pravilnika iz 3. točke tega izreka se odpravijo.

Člena 4. in 25. ter drugi odstavek 26. člena pravilnika iz 1. točke tega izreka, 12. in 13. člen, drugi odstavek 14. člena, 15. člen, razen drugega stavka, ter 16. člen pravilnika iz 3. točke tega izreka niso v neskladju z ustavo in zakonom.

Drugi stavek 30. člena pravilnika o napredovanju delavcev, zaposlenih v zdravstvu (Uradni list RS, št. 41/94), se odpravi.

Člen 30., razen drugega stavka, in 31. člen pravilnika iz prejšnje točke tega izreka nista v neskladju z ustavo in zakonom.

Pobude

Strokovni delavci Osnovne šole Ajdovščina v vlogi z dne 3. 4. 1997 izrecno izpodbijajo 28. člen pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 41/94 in 49/95 – v nadaljevanju: pravilnik I) ter 12. in 14. člen pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 66/96 – v nadaljevanju: novela 96). Smiselno 28. členu pravilnika I ne očitajo neskladnosti z zakonom ali ustavo, temveč izpodbijajo 12. člen novele 96, kolikor ne določa, da se 28. člen pravilnika I uporablja tudi pri prvi razporeditvi strokovnih delavcev, 14. člen novele 96 pa, ker v drugem odstavku ne dopušča višje razporeditve kot za dva plačilna razreda nad plačilnim razredom, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta. Ker nasprotno pravilnik I dopušča v drugem odstavku 28. člena v takih primerih uvrstitev za največ tri razrede više, menijo pobudniki, da drugi odstavek 14. člena novele 96 v škodo strokovnih delavcev krši načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave). Zato predlagajo, naj ustavno sodišče omenjeno določbo 14. člena novele 96 razveljavi in določi, da tudi pri prvi razvrstitvi strokovnih delavcev velja določba 28. člena pravilnika I.

Jožica Tomič iz Dobove, Alojz Konec iz Sevnice in Ana Mamilovič iz Brežic, strokovni delavci v šolah, izpodbijajo drugi odstavek 14. člena novele 96. Tej določbi očitajo neskladje z zakonom o razmerju plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in nasl. – v nadaljevanju: ZRPJZ), ki po njihovem mnenju ne daje pravne podlage za omejitev iz izpodbijane določbe. Zatrjujejo tudi neskladje z ustavo, česar pa za izpodbijano določbo ne konkretizirajo. Predlagajo odpravo drugega odstavka 14. člena novele 96.

Alojz Makoter iz Ljutomera, predmetni učitelj, izpodbija 15. in 16. člen novele 96, za katera šteje, da nasprotujeta tretjemu odstavku 49. člena ustave (svoboda dela), in ker prepuščata odločanje o razvrstitvi zaposlenih le ravnatelju, tudi 75. členu ustave (soodločanje). Še posebej je po njegovem mnenju kršena določba tretjega odstavka 49. člena ustave z določbama obeh izpodbijanih členov, ki napredovanje omejujeta na 15 % oziroma na 5 % zaposlenih.

Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (v nadaljevanju: SVIZS) v vlogi z dne 7. 1. 1998, zatrjujoč svojo reprezentativnost za območje države in ogroženost pravic delavcev (osma alinea 23. člena zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), zahteva presojo ustavnosti in zakonitosti 5. člena novele 96, ki v prvem odstavku med drugim določa, da se strokovnim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisani pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, v napredovalno obdobje šteje tudi ta delovna doba, vendar ne več, kot je bilo potrebno za izpolnitev pogojev; ta določba da je namreč v nasprotju z ZRPJZ, ki v drugem odstavku 13. člena določa, da se kot delovna doba za napredovanje upošteva čas, prebit na delovnih mestih enake oziroma podobne stopnje zahtevnosti, in postavlja nekatere strokovne delavce v šolstvu v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi strokovnimi ali z ostalimi delavci. Sindikat zatrjuje, da se izpodbijana določba v praksi uporablja tako, da se strokovnim delavcem upošteva za napredovanje samo tista delovna doba, ki so jo pridobili v vzgoji in izobraževanju; le učiteljem praktičnega pouka se od delovne dobe, pridobljene v gospodarstvu, upošteva toliko (praviloma tri leta), kolikor je bilo pogoj za zasedbo delovnega mesta. Ustavno sodišče naj sporno določbo odpravi, predlaga SVIZS.

Milan Čepin iz Celja in še devet strokovnih delavcev, zaposlenih v šolskem centru, v vlogi z dne 17. 2. 1998 izrecno izpodbijajo 24. in 25. člen, drugi odstavek 26. člena, drugi odstavek 28. člena, 30. in 31. člen pravilnika I ter 12. in 13. člen, drugi odstavek 14. člena ter 15. in 16. člen novele 96. Očitkov posameznim določbam pravilnika I posebej ne pojasnjujejo. Za vse izpodbijane določbe zatrjujejo neskladje z ZRPJZ, saj da ta zakon ne določa in torej tudi ne dopušča omejevanj napredovanja ob prvi razporeditvi, različnih pogojev za napredovanje strokovnih delavcev, možnosti, da bi strokovni delavci ob enakem izpolnjevanju lahko napredovali različno, in odločilne vloge subjektivne ocene ravnatelja namesto objektivnega preverjanja zakonskih pogojev za napredovanje. Še posebej očitajo omejitvenim določbam iz 15. in 16. člena novele 96 (omejitev napredovanja na 15 % oziroma 5 % zaposlenih), da v primeru, kadar je do napredovanja upravičenih več strokovnih delavcev, v škodo nekaterih kršijo ustavno načelo o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave). O 13. členu novele 96 pa menijo, da je v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju: ZDR), ki v 106. členu določa, da ugovor delavca zadrži izvršitev sklepa o njegovih pravicah. Določbe, ki dajejo ravnatelju pristojnost odločanja o napredovanju, pri čemer (po drugem odstavku 26. člena pravilnika I) ni dolžan svoje ocene niti pisno utemeljiti (kadar je ocena, da delavec izpolnjuje pogoje za napredovanje – 3. točka prvega odstavka 26. člena pravilnika I), pa so po mnenju pobudnikov tudi v neskladju z zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. – v nadaljevanju: ZTPDR), ki v 79. členu in v naslednjih določa pravico delavcev do varstva pravic. Subjektivne ocene tudi pritožbeni organ ne more preveriti, utemeljujejo pobudniki in predlagajo, naj ustavno sodišče pravilnik I in novelo 96 odpravi.

Uroš V. Brdar iz Kopra izpodbija drugo alineo 4. člena pravilnika I, ki določa, da lahko zaposleni na delovnih mestih v tarifnih skupinah V in VI napredujejo največ za štiri plačilne razrede. Trdi, da je ta določba v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena ZRPJZ, ki določa, da je na istem delovnem mestu mogoče napredovati največ za pet plačilnih razredov.

Pobudnik Brdar predlaga tudi oceno zakonitosti razlage pravilnika I v okrožnici Ministrstva za šolstvo in šport št. 403-1/98 z dne 11. 9. 1998 in “usklajenosti vseh postopkov razvrščanja in napredovanja v plačilne razrede, ki izhajajo iz pravilnika ...”.

Javna zavoda Žalske lekarne iz Žalca in Lekarna Slovenska Bistrica v vlogi z dne 26. 5. 1999 izpodbijata ustavnost in zakonitost 30. in 31. člena pravilnika o napredovanju delavcev, zaposlenih v zdravstvu (Uradni list RS, št. 41/94 – v nadaljevanju: pravilnik II), ker da določata omejitve, ki niso v skladu z ZRPJZ oziroma za katere ta zakon ne daje podlage (pri tem se sklicujeta na 15. člen in smiselno na četrti odstavek 13. člena ZRPJZ), in sta zato v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena ustave, po katerem morajo biti vsi podzakonski predpisi v skladu z zakoni. Gre za določbi v omenjenih členih, ki omejita napredovanje pri prvi razporeditvi zaposlenih na 15 % (v 30. členu) oziroma na 5 % (v 31. členu) zaposlenih v javnem zavodu.

Pobudnik Brdar je predlagal še začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb.

Odgovori nasprotnih udeležencev

Ustavno sodišče je 25. 3. 1998 pozvalo Ministrstvo za šolstvo in šport k odgovoru na pobude in zahtevo glede pravilnika I in novele 96. Dne 11. 10. 1999 je poziv ponovilo in še posebej pozvalo k utemeljitvam nekaterih izpodbijanih določb. Dne 24. 10. 2000 je nasprotnega udeleženca še posebej pozvalo, naj sporoči, kako razlaga in uporablja določbo zadnjega stavka prvega odstavka 5. člena novele 96. Tokrat se je ustavno sodišče sklicevalo tudi na 5. člena ZUstS, po katerem so državni organi dolžni temu sodišču dajati zahtevane podatke. Ministrstvo za šolstvo in šport kljub vsemu temu ni odgovorilo.

Ministrstvo za zdravstvo je na pobudo za preizkus pravilnika II odgovorilo, da je sklicevanje pobudnikov na 15. člen ZRPJZ zmotno, saj gre tam za uvrstitev delavcev ob prvi zaposlitvi. Očitek, da izpodbijani določbi nezakonito utesnjujeta možnosti napredovanja v primerjavi z ZRPJZ, po mnenju nasprotnega udeleženca ne drži, saj ZRPJZ v četrtem odstavku 13. člena določi le najvišje število plačilnih razredov, za katere je mogoče napredovati, znotraj te zgornje meje pa prepušča z drugim odstavkom 14. člena resornim pravilnikom, da določijo konkretno število plačilnih razredov. O omejitvah na 15 % oziroma 5 % zaposlenih, ki lahko v posameznem javnem zavodu napredujejo po pravilih o izjemnem napredovanju, pa meni, da so zaradi restriktivne uporabe teh izjemnih pravil nujne.

Izpolnjevanje procesnih pogojev