na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 71-3152/2009, stran 9602 DATUM OBJAVE: 11.9.2009
VELJAVNOST: od 12.9.2009 / UPORABA: od 1.10.2009
RS 71-3152/2009
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.10.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: AKTUALEN.
3152. Pravilnik o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah
Na podlagi 54. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah
o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja ocenjevanje znanja študentov višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: študenti), izpitni red v višjih strokovnih šolah in določanje kreditnih točk.
II. OCENJEVANJE ZNANJA
2. člen
(cilji ocenjevanja)
Z ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti, določenih z višješolskim študijskim programom (v nadaljnjem besedilu: študijski program).
Z ocenjevanjem znanja se ugotavlja tudi, kako študent obvlada zmožnosti, ki so potrebne za njegovo poklicno delo in reševanje problemov pri opravljanju nalog vodenja, načrtovanja in nadzora v delovnih procesih z uporabo strokovnih spoznanj in principov.
III. IZPITI IN DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA
3. člen
(izpitne enote)
Izpitne enote v skladu s študijskim programom so:
-
predmeti,
-
moduli,
-
laboratorijske in seminarske vaje,
-
praktično izobraževanje.
4. člen
(oblike ocenjevanja)
Znanje se ocenjuje z zagovorom vaj, seminarskih nalog, lahko pa tudi izdelkov, projektnih del, nastopov in storitev ali drugače, če je tako določeno s študijskim programom, ter z izpiti.
5. člen
(izpiti)
V višjih strokovnih šolah (v nadaljnjem besedilu: šola) se opravljajo predmetni izpiti in diplomski izpit.
Študentu, ki želi med študijem zamenjati študijski program ali prestopiti v drugo šolo, se lahko določijo diferencialni izpiti.
6. člen
(definicije izpitov)
Pri predmetnem izpitu se ocenjuje znanje, določeno s študijskim programom za posamezni predmet. Predmetni izpit se lahko opravlja po delih z delnimi izpiti.
Pri diplomskem izpitu se posebej ocenjuje diplomsko delo in zagovor diplomskega dela.
Pri diferencialnem izpitu se ocenjuje znanje, potrebno za nadaljevanje študija na drugi šoli oziroma v drugem študijskem programu.
7. člen
(ocene)
Znanje pri predmetnem izpitu, diplomskem izpitu, vajah in seminarskih nalogah ter pri praktičnem izobraževanju se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5). Ocene od 1 do 5 so negativne, druge ocene so pozitivne.
Opravljene vaje in seminarske naloge oziroma drugi izdelki so s študijskim programom lahko določeni kot pogoj za opravljanje izpita.
Ocene, dosežene pri delnih izpitih, posameznih vajah in seminarskih nalogah, se upoštevajo pri izračunu končne ocene. Če je vsak od delnih izpitov oziroma če so posamezne vaje ali seminarske naloge pozitivno ocenjene, je končna ocena povprečna ocena, izračunana iz posameznih ocen. Če rezultat deljenja ni celo število, se upošteva matematično pravilo zaokroževanja.
Diferencialni izpiti se ocenjujejo z ocenama: opravil(a), ni opravil(a).
Končna ocena diplomskega izpita se določi na podlagi pozitivnih ocen posameznega dela diplomskega izpita. Merila za določitev končne ocene določi na predlog študijske komisije direktor oziroma ravnatelj (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj).
Če se študentu prizna ocena, ki jo je dosegel v drugem študijskem programu oziroma na drugi šoli, ali če se mu prizna ocena na podlagi neformalno pridobljenega znanja, se v dokumentacijo vpiše namesto ocene oznaka »priznano«. Priznajo se tudi kreditne točke, ki so predvidene za izpitno enoto.
8. člen
(vpisovanje ocen)