TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Po določbi 3. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v organizacijah oziroma pri delodajalcu smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Po določbi 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98) se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. In v 71. členu zakona o pravdnem postopku (ZPP (1977) - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90), ki se je v spornem obdobju (leta 1995) uporabljal, je v 1. točki določba, da sodnik (v spornem primeru ga je primerjati s članom disciplinske komisije) ne sme opravljati sodniške dolžnosti med drugim v primeru, če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča. Iz določbe 2. točke prvega odstavka 354. člena ZPP (1977) pa izhaja, da gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je pri izdaji sodbe (analogno disciplinska odločba ali sklep) sodeloval sodnik, ki bi po zakonu (določbe 71. člena ZPP (1977)) moral biti izločen. V takih primerih se zato tudi ne ugotavlja, ali je taka kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, ker je kršitev tako težka, da že sama povzroči nezakonito odločitev. Zato je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da na podlagi take odločitve tožniku delovno razmerje ni moglo prenehati.