TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

V tretjem odstavku 5. člena zastavne pogodbe so zastavitelji izrecno pooblastili zastavnega upnika, da izvede vknjižbo zastavne pravice. Taka pogodbena določba pomeni jasno in nedvomno izjavo zastaviteljev o njihovem pristanku na vknjižbo zastavne pravice, saj pooblastitve brez takega pristanka že po logiki same stvari sploh ne more biti. Zato je materialnopravno zmotno stališče zahteve, da navedena pogodbena določba ne zadošča za vknjižbo.

Neutemeljeno je sklicevanje zahteve na akcesornost zastavne pogodbe oziroma njeno povezanost z nastankom zavarovane terjatve. Ta odvisnost oziroma povezava je pri maksimalni hipoteki manjša in drugačna, kot pri klasični hipoteki. Drugačno razumevanje bi namreč pomenilo, da bodočih in/ali pogojnih terjatev sploh ni mogoče zavarovati z zastavno pogodbo, ker (še) ni terjatve, ki naj bi se zavarovala. Izničilo bi torej samo maksimalno hipoteko kot institut najbolj primernega zavarovanja bodočih in pogojnih terjatev, katerih višina ob dogovoru še ni znana.