Zakon o urejanju prostora (ZUreP)

930. Zakon o urejanju prostora

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o urejanju prostora

Razglaša se zakon o urejanju prostora, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. maja 1984, na seji Zbora občin dne 23. maja 1984, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 7. maja 1984.

Št. 0100-78/84

Ljubljana, dne 23. maja 1984.

Predsednik France Popit l. r.

Z A K O N
o urejanju prostora

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Urejanje prostora po tem zakonu je varovanje dobrin splošnega pomena in skrb za njihovo smotrno rabo, usmerjanje razvoja dejavnosti v prostoru in njihova prostorska organizacija ter določanje namenske rabe prostora, tako, da je usklajena s prostorskimi možnostmi in družbenimi potrebami.

Zadeve urejanja prostora so zadeve splošnega pomena za Socialistično republiko Slovenijo.

2. člen

Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih pri urejanju prostora varujejo dobrine splošnega pomena, ki so pod posebnim varstvom ter skrbijo za njihovo smotrno rabo pod pogoji in na način, kot to določa zakon.

Območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin, območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, so posebej opredeljena v dolgoročnih planih družbenopolitičnih skupnosti.

3. člen

Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih opredeljujejo in usklajujejo potrebe v zvezi z urejanjem prostora v sistemu družbenega planiranja. Prostor uporabljajo v skladu z usmeritvami, ki so določene v dolgoročnih planih družbenopolitičnih skupnosti, v skladu z odločitvami v srednjeročnih družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in v skladu z zakonom.

4. člen

V procesu družbenega planiranja poteka planiranje v prostoru sočasno in v soodvisnosti s planiranjem ekonomskih, socialnih in drugih sestavin družbenega razvoja.

S planiranjem v prostoru se določijo naloge, ki se nanašajo na varovanje in smotrno rabo dobrin splošnega pomena in na razvoj dejavnosti v prostoru ter se usklajuje namenska raba prostora.

Prostorske usmeritve in rešitve v zvezi z nalogami iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine), so sestavine dolgoročnih in srednjeročnih planov ter letnih aktov za njihovo uresničevanje.

5. člen

Sestavine dolgoročnega plana družbenopolitične skupnosti, ki se nanašajo na dobrine splošnega pomena, sestavine, ki se nanašajo na omrežje naselij in njihova območja, na organizacijo dejavnosti in na zasnovo namenske rabe prostora na teh območjih, ter sestavine, ki se nanašajo na infrastrukturna omrežja magistralnega in regionalnega pomena, so obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih planov.

Družbenopolitična skupnost lahko v dolgoročnem planu določi tudi druge prostorske sestavine, ki so zaradi pomembnosti in vpliva na njen skladen dolgoročni razvoj obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih planov.

II. POGOJI IN USMERITVE ZA UREJANJE PROSTORA

1. Pogoji za varovanje in smotrno rabo dobrin splošnega pomena

6. člen

Namensko rabo na območjih iz drugega odstavka 2. člena tega zakona je možno spremeniti le, če za to obstojajo širši družbeni interesi, ugotovljeni s spremembo dolgoročnega plana Socialistične republike Slovenije ali s spremembo dolgoročnega plana občine, če je ta sprememba v skladu z dolgoročnim planom Socialistične republike Slovenije ter pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

7. člen

Zemljišča, ki so v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih temelj proizvodne hrane v Socialistični republiki Sloveniji, so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Njihova namenska raba se ob upoštevanju pogojev iz prejšnjega člena lahko izjemoma spremeni le, če je v skladu z zakonom zagotovljena usposobitev drugih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo vsaj v enakem obsegu.

8. člen

Gozdovi, v katerih bi s posegi ogrozili njihovo varovalno vlogo in obstoj, so razvrščeni v trajno varovane gozdove; gozdovi, ki so naravna ali zgodovinska znamenitost oziroma so pomembni za rekreacijo, turizem, znanstvena raziskovanja ali za druge namene pa so razvrščeni v gozdove s posebnim namenom.

Posegi v te gozdove so možni le pod pogoji in na način, kot to določa zakon.

9. člen

S plani samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti se v skladu z zakonom določijo pogoji in ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, za varstvo vodnih količin in kakovosti vode.

Na območjih vodnih virov, podtalnice in drugih vodnih površin, ki so pomembna za dolgoročno oskrbo s pitno vodo, niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode.

10. člen

S plani samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti se v skladu z zakonom določijo pogoji in ukrepi za ohranitev naravnega stanja zraka oziroma za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

11. člen

Na območjih rudnih nahajališč, ki so pomembna za dolgoročni razvoj Socialistične republike Slovenije, ni dovoljena poselitev ali drugi trajni posegi v prostor, ki bi omejevali ali onemogočali izkoriščanje rudnin. Za ta območja se v dolgoročnem planu občine predvidi druga namenska raba, ki se vzpostavi po prenehanju izkoriščanja rudnih nahajališč.

12. člen

Na morski obali, na obrežjih jezer in vodotokov, na gorskih vrhovih in grebenih, na območjih z značilnimi kraškimi pojavi, kakor tudi na območjih, pomembnih za rekreacijo na prostem, niso dovoljeni posegi, ki so v nasprotju z njihovimi značilnostmi in ki omejujejo prost dostop.

Omejitve dostopa ter posegi na območjih iz prvega odstavka, so možni le pod pogoji in na način, kot to določa zakon.

13. člen

S plani samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti se v skladu z zakonom določijo usmeritve za razvoj in ukrepi za varovanje kulturne krajine; narodnostnih značilnosti v prostoru ter drugih naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.

2. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in določanje namenske rabe prostora

14. člen

Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, z urejanjem prostora zagotavljajo njegovo smotrno rabo in pogoje za skladen družbeni razvoj. Odločitve o tem sprejemajo ob upoštevanju družbenoekonomskih funkcij prostora, na podlagi ugotovitev o naravnih in ustvarjenih lastnostih prostora ter o njegovi primernosti za posamezne rabe, na podlagi ugotovitev o naravnih in z delom pridobljenih vrednotah človekovega okolja, ugotovitev o potrebah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter na podlagi ugotovljenih soodvisnosti in povezav med posameznimi območji in med dejavnostmi na njih.

15. člen

Dejavnost in posegi v prostor, ki ogrožajo človekovo zdravje ali bistveno rušijo ekološko ravnovesje v naravi, se razmestijo in organizirajo tako, da se njihov škodljiv vpliv na okolje v okviru s predpisi dovoljenih stopenj zmanjša na najmanjšo možno mero.

16. člen

Z usmerjanjem poselitve je treba omogočiti skladnejši razvoj v Socialistični republiki Sloveniji in vzpostavljati tako omrežje naselij, da so ob upoštevanju značilnosti posameznih območij in zahtev za smotrno razporeditev dejavnosti v prostoru, omogočeni čimbolj enakovredni pogoji za bivanje in delo.

17. člen

Nova poselitev se usmerja predvsem v ureditvena območja naselij, ki s svojimi funkcijami služijo širšim gravitacijskim območjem in imajo glede na naravne razmere in prometno povezanost pogoje za nadaljnji razvoj.

18. člen

Če v naseljih ni mogoče ohraniti sedanjih dejavnosti, od katerih je odvisen obstoj naselja , se v njih predvidijo druge dejavnosti, ki so v skladu z obstoječimi urbanističnimi in arhitektonskimi vrednotami naselja ter drugimi kvalitetami bivalnega okolja.

19. člen

Izven območij iz 17. člena tega zakona se lahko določajo območja za poselitev in druge posege v prostor le, če so neposredno namenjena kmetijski proizvodnji, izkoriščanju gozdov, pridobivanju in raziskovanju rudnin, turizmu in rekreaciji ter drugim dejavnostim, ki so neposredno povezane z navedenimi območji.

Izven območij iz 17. člena tega zakona so dopustni tudi posegi v prostor, ki zaradi tehnoloških, ekoloških in prometnih razlogov niso možni v ureditvenih območjih naselij, ter graditev objektov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, vendar le pod pogoji, ki jih za varstvo naravnega in z delom ustvarjenega človekovega okolja določa zakon.

20. člen

Na vseh območjih Socialistične republike Slovenije je treba zagotoviti tak prostorski razvoj infrastrukturnega omrežja, da jim je glede na zahteve, ki izhajajo iz dejavnosti in naravnih razmer na posameznih območjih, omogočena čimboljša povezanost in čimbolj enakovredna oskrba.

21. člen

Območja odlagališč odpadkov je treba razmestiti tako, da je njihov škodljivi vpliv na človekovo okolje, ekološko ravnovesje v naravi ter kulturno krajino, v okviru s predpisi dovoljenih stopenj zmanjšan na najmanjšo možno mero.

Za območja, namenjena odlaganju odpadkov, se v dolgoročnem planu občine predvidi druga namenska raba, ki se vzpostavi po prenehanju odlaganja odpadkov.

22. člen

Pri urejanju prostora se upoštevajo nevarnosti naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in vojnih dejstvovanj ter predvidijo ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo posledic teh nevarnosti.

Pri urejanju prostora se upoštevajo tudi druge prostorske potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.

III. PLANIRANJE V PROSTORU

1. Strokovne podlage in evidence

23. člen

Pri pripravi planskih aktov v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih se kot podlaga za odločitve pri urejanju prostora upoštevajo analize možnosti družbenega razvoja ter druge raziskave, študije in projekti o naravnih lastnostih prostora ter o razvojnih možnostih v prostoru (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage).

Samoupravne organizacije in skupnosti so odgovorne za pripravo in uporabo strokovnih podlag, ki jih potrebujejo za planiranje razvoja svojih dejavnosti v prostoru. Za pripravo drugih strokovnih podlag v zvezi s planiranjem v prostoru so odgovorne družbenopolitične skupnosti.

Za sočasno in usklajeno pripravo strokovnih podlag iz prejšnjega odstavka so odgovorne družbenopolitične skupnosti.

24. člen

V analizi možnosti družbenega razvoja in drugih strokovnih podlagah, ki se nanašajo na razvojne možnosti v prostoru morajo biti ob upoštevanju gospodarskih in socialnih sestavin razvoja, dosedanje namenske rabe in dosedanje organizacije dejavnosti v prostoru ter potreb za spremembo te rabe, prikazani medsebojni vplivi dejavnosti v prostoru, njihovi vplivi na družbeni razvoj ter vplivi na naravne in z delom pridobljene vrednote človekovega okolja.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP)

Časovnica