TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

V zvezi s ciljem oziroma glavnim namenom sklenjenega posla - prodaje poslovnega deleža se v odločbi druge stopnje po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji za njegovo sklenitev, osnovni cilj, ki ga ima po določbah OZ prodajna pogodba, to je izguba upravičenj iz naslova imetništva poslovnega deleža v zameno za denarno odmeno, v konkretnem primeru ni bil dosežen. Davčni organ opiše obvladujoč položaj, ki ga je imel oziroma ga še ima B.B. v obeh družbah ter ga poveže z vsebino Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, ki kljub odloženemu plačilu 10 let vsebuje klavzulo o takojšnjem vpisu spremembe lastnika v sodni register, kar (tudi) sodišče, kljub drugačnim tožbenim trditvam, prepriča o tem, da ne gre pogodbo, ki bi bila običajna med povezanimi osebami. Dejstvo je tudi, da B.B. odsvojitve poslovnega deleža ni prijavil davčnim organom ob sklenitvi pogodbe, temveč da je to storil šele s samoprijavo sedem let po sklenitvi, kar je relevantna okoliščina sama po sebi in so zato tožbeni ugovori v tej zvezi nebistveni za njeno presojo.

Po 135. členu ZDavP-2 se davčni inšpekcijski nadzor začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Tako je bilo po nespornih podatkih spisov storjeno tudi v konkretnem primeru, iz sklepa o začetku postopka pa je v skladu s četrtim odstavkom istega člena razvidno obdobje, na katero se davčni inšpekcijski nadzor nanaša, vrsta davkov oziroma predmet nadzora, vključno z opozorilom o pravici zavezanca (tožeče stranke), da sodeluje v postopku. Tožeča stranka je bila torej seznanjena z namenom nadzora, kot izhaja iz spisov in izpodbijane odločbe pa je imela v postopku tudi možnost, da se izjavi. Najprej na sestanku z davčnim organom, nakar ji je bila vročena pisna seznanitev, po opravljeni pisni seznanitvi pa zapisnik, na katerega je (v podaljšanem roku) dala pripombe in o katerih se je davčni organ izjavil v izpodbijani odločbi.