Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv...

3236. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 12. člena zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97, 32/97 in 24/03) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda
Pokrajinski arhiv Maribor

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor (v nadaljnjem besedilu: arhiv) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, v nadaljnjem besedilu: ZUJIK) in ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in arhivom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja arhiva.

Ustanovitelj arhiva je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

2. člen

Arhiv je bil ustanovljen leta 1933 s sprejetjem poslovnika Banovinskega arhiva v Mariboru z dne 20. 4. 1933. Med leti 1945 do 1952 je bil arhiv delovna enota, začasno v sklopu Pokrajinskega muzeja Maribor, ki pa ni imela pravnega statusa. Mestni ljudski odbor Maribor je 1. 1. 1952 izločil arhiv iz Pokrajinskega muzeja. Republiški svet za kulturo je z odločbo določil mariborskemu arhivu naziv Državni arhiv Slovenije – podružnica Maribor. Mestni svet mesta Maribor je leta 1966 z odločbo, št. 124/66 z dne 16. 2. 1966 ustanovil Pokrajinski arhiv Maribor. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor (Uradni list RS, št. 17/98) je postala ustanoviteljica arhiva Republika Slovenija.

3. člen

Poslanstvo arhiva je trajno in celovito izvajanje varstva arhivskega gradiva v skladu z zakonom o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97, 32/97 in 24/03, v nadaljnjem besedilu: ZAGA).

Območje arhiva pokriva območje naslednjih upravnih enot: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Maribor, Pesnica, Ruše.

4. člen

Ime arhiva: Pokrajinski arhiv Maribor.

Sedež arhiva: Glavni trg 7, 2000 Maribor.

Arhiv je pravna oseba.

Arhiv je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod registrsko številko 1/00501/00 z dne 30. 5. 2000.

5. člen

Arhiv pri poslovanju uporablja žig okrogle oblike z naslednjim besedilom: Pokrajinski arhiv Maribor. V sredini je grb Republike Slovenije.

II. ORGANIZACIJA IN DEJAVNOST ARHIVA

6. člen

Arhiv izvaja svojo dejavnost na sedežu arhiva in v naslednjih dislociranih enotah:

-

Enota za Koroško območje, Čečovje 12, 2390 Ravne na Koroškem,

-

Enota za Prekmurje, Glavna ulica 5, Dolina pri Lendavi, 9220 Lendava.

7. člen

Na podlagi 11. člena ZAGA opravlja arhiv v okviru javne službe naslednje dejavnosti:

-

vrednotenje dokumentarnega gradiva pri javnopravnih osebah, dajanje pojasnil v zvezi z dolžnostmi iz 20. člena ZAGA, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom;

-

zbiranje in strokovno obdelovanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva, izdelovanje inventarjev, vodnikov in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in njihovo objavljanje, objavljanje arhivskih virov;

-

hranjenje in materialno varovanje arhivskega gradiva;

-

vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gradiva;

-

izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu, ki je v tujini in se nanaša na Slovenijo in Slovence, dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva;

-

evidentiranje zasebnega arhivskega gradiva pravnih in fizičnih oseb;

-

sodelovanje z lastniki zasebnega arhivskega gradiva, strokovno svetovanje, izvajanje strokovnega nadzora;

-

dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov;

-

posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom;

-

opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradivom;

-

izdajanje publikacij.

8. člen

Naloge iz prejšnjega člena so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

O/92.511 Dejavnost knjižnic

O/92.512 Dejavnost arhivov

O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve

M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.

K/72.400 Omrežne podatkovne storitve

K/73.201 Raziskovanje in eskperimentalni razvoj na področju družboslovja

K/73.202 Raziskovanje in eskperimentalni razvoj na področju humanistike

K/74.810 Fotografska dejavnost

K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

DE/22.110 Izdajanje knjig

DE/22.130 Izdajanje revij in periodike

DE/22.150 Drugo založništvo

DE/22.230 Knjigoveštvo.

III. ORGANI ZAVODA

9. člen

Organi zavoda so:

-

direktor,

-

svet,

-

strokovni svet.

10. člen

Direktor

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje arhiva ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.

Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Če svet arhiva ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.

Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.

Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi direktorja daje minister.

11. člen

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:

-

univerzitetna izobrazba družboslovne smeri,

-

najmanj pet let delovnih izkušenj na področju arhivske dejavnosti in poznavanje področja dela arhiva,

-

strokovni izpit s področja arhivske dejavnosti,

-

sposobnosti za organiziranje in vodenje dela v arhivu,

-

aktivno znanje slovenskega jezika,