TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Toženka kot izhaja iz izpodbijane sodbe poškodovanega delavca ni ustrezno usposobila za prižiganje kamina in dolivanje goriva (nevarne kemične snovi), zato je pravilen zaključek o njeni 80 % odgovornosti za nastalo škodo in o 20 % soodgovornosti ne dovolj previdnega delavca, ki je dolival bioetanol v enoto ″eko″ kamina ob gorečih sosednjih enotah.

Pritožba glede na povedano povsem neutemeljeno izpostavlja nekakšen argument tako imenovane naravne vzročnosti, ki je v tem, da delavec, če predhodno ne bi kršil prepovedi vožnje iz razloga žleda na cesti (in ne iz razloga prepovedi rokovanja s kaminom in z bioetanolom), ne bi imel možnosti rokovanja z bioetanolom, saj pri toženki tega goriva očitno takrat ni bilo na zalogi, in posledično ne bi prišlo do predmetne poškodbe. Vendar ta argument ne more vplivati na odločitev, saj gre za naravni vzrok, ki je preveč oddaljen od nastanka predmetne nezgode, da bi bil še lahko upošteven kot pravno relevanten vzrok za nastanek nesreče. Da ne gre za pravno upošteven sovzrok k nastali nesreči, je razvidno seveda še iz tega, da se je prepoved nanašala na prepoved vožnje iz razloga žleda na cesti in ne iz razloga prepovedi uporabe bioetanola