Na podlagi 56. člena statuta Občine Izola (Uradne objave št. 15/99, 8/00 in 8/05)
O D L O K
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
Ž u p a n Dr. Tomislav Klokočovnik
Na podlagi 179. in 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 (8/03- popr.), 58/03- ZKK-1, 33/07-ZPNačrt), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 111/05-odločba US, 33/07- ZPNačrt, 126/07-spremembe in dopolnitve), 25. in 30. člena Statuta Občine Izola (Uradne objave, št. 15/99, 8/00 in 8/05) je Občinski svet Občine Izola na svoji 6. redni seji dne 29.1.2009 sprejel
O D L O K
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
(1)
Odlok opredeljuje območja, na katerih se v občini Izola plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila, na podlagi katerih se določa višina nadomestila, neposredne uporabnike in merila za oprostitev plačila nadomestila.
(1)
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
(2)
Če zemljiške parcele oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča, s pravnomočno odločbo o parcelaciji ali pa ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno.
(3)
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovni prostor se štejejo tudi: nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, kioski, gostinski vrtovi, sejmišča, kampi, teniška igrišča in drugi športni objekti, ki niso javnega značaja, odprti bazeni in kopališča, kamnolomi ter peskokopi, marine, pristanišča in pristaniške naprave in druge manipulativne površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in se jih točkuje po vrsti rabe oziroma namembnosti kot to določa odlok.
(4)
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebna vozila.
(5)
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa brez objektov.
(1)
V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa po določbah tega zakona.
(2)
Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi v prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo.
Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novogradnjo in se za to s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.
(1)
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(2)
Nezazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo, in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.
(3)
Ne glede na gornje določbe se šteje, da je za zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet:
a/
državni ali občinski lokacijski načrt
b/
občinski prostorski red, kadar imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno električno energetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
(1)
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega člena tega odloka se upošteva:
1.
v primerih, kjer prostorski akt določa gradbene parcele:
-
se določi površina za odmero nadomestila od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe;
-
za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alineje se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po prostorskem aktu, na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru;
2.
v primerih, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
-
se določi površina za odmero nadomestila od celotne površine zemljiških parcel, za katere je s prostorskim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer se upošteva:
a/
v kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje za zazidano stavbno zemljišče, in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča, od katerega se odmerja nadomestilo;
b/
v kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele, pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
(1)
Celotna občina Izola je razvrščena v tri območja, na katerih se plačuje nadomestilo. Območja opredeljujejo lokacijske in druge prednosti, določene na podlagi naslednjih kriterijev:
-
gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti
-
splošna opremljenost z infrastrukturo
-
ustrezna namenska raba po prostorskem dokumentu
-
dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi
-
strategija razvoja posameznih območij.
(2)
Območja iz prvega odstavka so:
stavbna zemljišča, ki ležijo znotraj območja strnjene pozidave starega mestnega jedra Izole, za katero velja Odlok o sprejemu načrta prenove (asanacije) starega mestnega jedra Izole (I. faza), (Ur. Objave občine Izola, št. 25/81), ter so predvidena za prenovo.
a/
stavbna zemljišča, ki ležijo severno od Obalne ceste in vsa zemljišča, ki so znotraj ureditvenega območja mesta Izola (območje bivše Rude, Splošne bolnišnice Izola in turističnega naselja Belvedere), razen stavbnih zemljišč iz I.območja;
b/
naselja: Malija, Šared, Korte, Medoši, Nožed, Cetore, Mala Seva, Draga in Baredi.
vsa ostala stavbna zemljišča na območju občine Izola, ki se nahajajo izven 1. in 2. območja in so opremljena najmanj z vodovodnim, električnim in cestnim omrežjem.
(1)
Podrobnejše meje območij iz prejšnjega člena, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, so razvidne iz grafične priloge, ki je sestavni del tega odloka.