TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne, pritožbi tožeče stranke pa se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v III., IV., V., in VI. točki izreka tako, da izrek sedaj glasi:

"III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 64.747,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo:

- od zneska 55.137,89 EUR od 10. 3. 2021 dalje do plačila in

- od zneska 9.609,26 EUR od 22. 9. 2021 dalje do plačila.

IV. Tožena stranka je dolžna od 1. 10. 2021 dalje plačevati tožeči stranki mesečno rento v znesku 550,00 EUR bruto, in sicer do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude s plačilom posameznega glavničnega zneska, do plačila.

V. V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

VI. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 23% njenih pravdnih stroškov, tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki povrniti 77% pravdnih stroškov."

II. V presežku se pritožba tožeče stranke zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 440,94 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa do plačila, vse v roku 15 dni.

Izhodišče za presojo rente zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo je drugi odstavek 174. člena OZ, ki določa, da mora odgovorna oseba plačati določeno denarno rento kot povračilo za škodo, če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane. Pogoj za prisojo denarne rente je, da oškodovanec (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Namen te določbe je v tem, da se vzpostavi takšno premoženjsko stanje oškodovanca, kot če poškodbe ne bi bilo.