IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št.
II Cp 171/2003 z dne 15. 7. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. I 258/98 z dne 11. 3. 2003 se ne sprejme, v delu, v katerem se nanaša na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri uporabi materialnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže. Pritožnik z večino navedb namreč nasprotuje pravilnosti uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.
Ustavno sodišče lahko po določbi drugega odstavka 51. člena ZUstS izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. V nobenem primeru pa ne more odločati pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.