TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Z navedbo zneska plače in drugih prejemkov, za katerega naj bi bil revident prikrajšan zaradi predčasne razrešitve s položaja direktorja, revident ni izkazal izpolnjevanja vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije, saj se v tej zadevi ne odloča o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarju.

Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da mu je zaradi izpodbijane odločbe o razrešitvi s položaja direktorja delovno razmerje za določen čas predčasno prenehalo in mu je zaradi tega nastala škoda v višini 37.318,08 EUR (znesek bruto plač za osem mesecev) in v višini 13.994,28 EUR (znesek mesečnega nadomestila plače za tri mesece po prenehanju mandata), upoštevaje trditveno in dokazno breme, obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj v reviziji ni pojasnil, zakaj prenehanje delovnega razmerja zanj pomeni zelo hudo posledico. Zgolj navedba zneskov bruto plač in nadomestila plač, ki bi ju prejel, če ne bi bil predčasno razrešen s položaja direktorja, po presoji Vrhovnega sodišča sama po sebi še ne predstavljata zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.