na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-436/2013, stran 2064 DATUM OBJAVE: 18.2.2013
VELJAVNOST: od 5.3.2013 / UPORABA: od 4.5.2013
RS 15-436/2013
Verzija
14 / 14
Čistopis se uporablja od 21.11.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
436. Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
o razglasitvi Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
Razglašam Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. februarja 2013.
Št. 003-02-2/2013-10
Ljubljana, dne 15. februarja 2013
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI (ZODPol)
O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI (ZODPol)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja organizacijo, delovanje in vodenje policije ter določa posebnosti delovno pravnih razmerij zaposlenih v policiji ter njihove pravice in obveznosti. Ta zakon opredeljuje tudi razmerje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), do policije in ureja delovanje pomožne policije.
2. člen
(policija)
(1)
Policija je organ v sestavi ministrstva, ki opravlja naloge, določene z zakoni ter na njihovi podlagi izdanimi predpisi.
(2)
Policija kot eden od subjektov sistema notranje varnosti z uresničevanjem svojih nalog prispeva k notranji stabilnosti in varnosti v Republiki Sloveniji. Za uspešno zagotavljanje notranje varnosti policija sodeluje z drugimi subjekti, ki prispevajo k zagotavljanju nacionalne varnosti Republike Slovenije.
II. RAZMERJE MED MINISTRSTVOM IN POLICIJO
3. člen
(razmerje ministrstva do policije)
(1)
Ministrstvo v razmerju do policije:
-
določa razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve za delo policije;
-
izvaja strokovne naloge na področju upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo;
-
izvaja strokovne naloge ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvaja posamične strokovne naloge na področju drugih splošnih zadev policije;
-
usmerja in nadzoruje izvajanje nalog in pooblastil policije;
-
v postopku obravnave pritožb posameznikov na delo policistov oziroma policistk (v nadaljnjem besedilu: policist) opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije;
-
predlaga, usmerja in koordinira določene naloge mednarodnega sodelovanja policije;
-
opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
(2)
Način izvajanja nalog ministrstva iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).
4. člen
(usmerjanje policije)
(1)
Usmerjanje policije pomeni sistematično in načrtno dajanje obveznih navodil in usmeritev za delo policije.
(2)
Usmerjanje policije se izvaja s pisnimi usmeritvami in navodili (v nadaljnjem besedilu: usmeritve), ki jih izdaja minister.
(3)
S temeljnimi usmeritvami za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije, ki se pripravijo za obdobje petih let, se določijo temeljni razvojni cilji na posameznih področjih dela policije ter usmeritve za izvajanje nalog policije in ukrepov, potrebnih za njihovo uresničitev.
(4)
Letne usmeritve se nanašajo na izdelavo letnega načrta dela policije v naslednjem koledarskem letu.
(5)
Posamične usmeritve se nanašajo na izvedbo posameznih nalog in ukrepov policije, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti.
(6)
V usmeritvah se lahko določijo roki za izvedbo posamezne naloge in zahteve po poročanju o realizaciji naloge.
(7)
Srednjeročni načrt razvoja in dela policije na predlog generalnega direktorja policije oziroma generalne direktorice policije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor policije) sprejme minister, letni načrt dela policije pa sprejme generalni direktor policije po predhodnem soglasju ministra.
(8)
Minister s posamičnimi usmeritvami iz petega odstavka tega člena ne sme posegati v pristojnosti, naloge in samostojni položaj državnega tožilca.
5. člen
(nadzor nad delom policije)
(1)
Ministrstvo opravlja nad izvajanjem nalog in pooblastil policije celovit, sistematičen in načrten nadzor.
(2)
Z nadzorom se ugotavlja zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanje usmeritev ministra.
(3)
Nadzor se lahko opravlja neposredno z vpogledom v listinsko ali drugo gradivo v policijskih enotah, pogovorom s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki ter z neposrednim opazovanjem izvajanja nalog na določenem mestu.
(4)
Po končanem nadzoru se izdela poročilo o ugotovitvah, ki lahko vsebuje tudi predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
(5)
Pojem policijska enota se v tem zakonu uporablja za generalno policijsko upravo, policijsko upravo, notranje organizacijske enote generalne policijske uprave in policijske uprave ter za policijske postaje.
6. člen
(odreditev nadzora)
Nadzor nad delom policije odredi minister. Pri tem minister določi vodjo nadzora in druge uradnike oziroma uradnice (v nadaljnjem besedilu: uradniki), ki sodelujejo v nadzoru.
7. člen
(opravljanje nadzora)
(1)
Nadzor nad delom policije opravljajo uradniki, zaposleni v notranji organizacijski enoti ministrstva, pristojni za usmerjanje in nadzor (v nadaljnjem besedilu: enota za usmerjanje in nadzor). Uradniki te enote so uradne osebe s posebnimi pooblastili.
(2)
Uradniki iz prejšnjega odstavka se pri opravljanju nalog izkazujejo s službeno izkaznico, ki jo izda minister. Obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister.
(3)
Za izvajanje določenih nalog posameznega nadzora nad delom policije lahko minister zadolži tudi posamezne policiste, ki so zaposleni v policiji, ali druge javne uslužbence ministrstva.
8. člen
(pooblastila uradnikov enote za usmerjanje in nadzor)
(1)
Uradniki iz prvega odstavka prejšnjega člena imajo za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora naslednja pooblastila:
-
zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija;
-
zahtevati vpogled v evidence, dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobiva, pripravlja ali izdaja policija, in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali izročitev njihovih kopij;
-
vabiti na pogovor policiste, druge uslužbence policije ali posameznike;
-
opraviti pogovor s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki;
-
vstopiti v vsak prostor, ki ga policija uporablja pri svojem delu;
-
zahtevati uradna pisna potrdila ter tehnične in druge podatke o tehničnih sredstvih v uporabi policije ter zahtevati dokazila o usposobljenosti policistov za uporabo tehničnih in drugih sredstev, ki jih ti uporabljajo pri svojem delu;
-
prisostvovati izvajanju nalog policije;
-
od policije zahtevati posredovanje drugih podatkov in informacij iz njihove pristojnosti, ki so pomembni za usmerjanje in nadzor.
(2)
Uradniki enote za usmerjanje in nadzor lahko zaradi priprave usmeritev in navodil iz 4. člena tega zakona opravljajo delovne pogovore v policijskih enotah. O načrtovanih pogovorih so dolžni predhodno obvestiti generalnega direktorja policije.
(3)
Zaradi priprave usmeritev ali nadzora nad delom policije mora policija na zahtevo enote za usmerjanje in nadzor tej enoti v določenem roku posredovati poročila, podatke, analize ali drugo dokumentacijo, ki se nanaša na opravljanje nalog policije.
9. člen
(pomoč pri nadzoru)
(1)
Javni uslužbenci oziroma javne uslužbenke policije (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci policije) so dolžni uradnikom enote za usmerjanje in nadzor, ko opravljajo nadzor, omogočiti izvršitev nadzora in jim zagotoviti potrebno pomoč.
(2)
Če se izvaja nadzor z neposrednim opazovanjem izvajanja nalog na določenem mestu, morajo uradniki iz prejšnjega odstavka skrbeti, da po nepotrebnem ne ovirajo dela policistov.
10. člen
(ukrepi za odpravo nepravilnosti)
(1)
Če se med izvajanjem nadzora ugotovi, da policisti pri izvajanju nalog nezakonito posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, mora vodja nadzora od vodje nadzorovane enote zahtevati takojšnjo izvedbo ukrepov za odpravo nezakonitosti.
(2)
Drugi ukrepi, ki jih je treba izvesti za odpravo nepravilnosti, se določijo v poročilu o izvedenem nadzoru.
11. člen
(omejitev nadzora)
(1)
Če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastil iz 8. člena tega zakona pri nadzoru nad izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko policija začasno odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih podatkov ali informacij. V tem primeru o nadaljevanju nadzora odloči minister.
(2)
Dokumentacijo, ki se nanaša na izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka in ima oznako tajnosti, smejo uradniki enote za usmerjanje in nadzor pregledovati samo ob prisotnosti odgovorne osebe, ki je določila stopnjo tajnosti dokumenta, oziroma osebe, ki jo ta pooblasti.
(3)
Ne glede na določbe tega člena uradniki enote za usmerjanje in nadzor ne smejo vpogledati v dokumentacijo, iz katere je razvidna identiteta tajnih delavcev in posameznikov, ki policiji prostovoljno in prikrito posredujejo operativne informacije o kaznivih dejanjih, njihovih storilcih in drugih aktivnostih, ki so usmerjene k izvršitvi kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.
11.a člen
(dodatek za stalnost za uradnike s posebnimi pooblastili)
(1)
Uradnikom, ki opravljajo naloge iz četrte in pete alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona ter imajo posebna pooblastila, določena s tem zakonom ali zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ter opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil ali zaključeno izobraževanje za policista, pripada dodatek za stalnost v skladu z določbami zakona, ki ureja policijo, pri čemer se za določitev dodatka za stalnost vsako začeto leto delovne dobe v ministrstvu šteje kot začeto leto delovne dobe v policiji.
(2)
V delovno dobo za določitev dodatka za stalnost se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odl. US, 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 15/13 – ZNPPol in 15/13 – ZODPol) ter s statusom policista ali uradne osebe s posebnimi pooblastili po Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ in 200/20) in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US).
(3)
Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo v aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v ministrstvu.
12. člen
(obveščanje ministra)
Generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, takoj obvesti ministra o dogodkih, ki so pomembni za varnost države ali varovanih oseb in objektov, o dogodkih, v katerih je več oseb izgubilo življenje ali je nastala večja materialna škoda, o dogodkih, v katerih je zaradi opravljanja nalog policije ena ali več oseb izgubila življenje, in o drugih dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti.
13. člen
(poročanje policije)
Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije. Generalni direktor policije mora ministru redno in na njegovo zahtevo poročati o delu policije in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja policije.
III. ORGANIZACIJA IN VODENJE POLICIJE
14. člen
(izvajanje nalog policije)
(1)
Naloge policije izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v generalni policijski upravi, policijskih upravah in policijskih postajah.
(2)
Naloge policije, ki jih v zvezi z vodenjem in odločanjem v postopku o prekršku določa zakon, ki ureja prekrške, izvajajo policijske postaje in tiste notranje organizacijske enote generalne policijske uprave in policijskih uprav, v katerih so zaposlene pooblaščene uradne osebe, ki vodijo in odločajo v hitrem postopku pred prekrškovnim organom.
(3)
Notranjo organizacijo policije določa akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v policiji (v nadaljnjem besedilu: akt o organizaciji in sistemizaciji).
(4)
Če policijska enota pri izvajanju nalog policije ugotovi dejstva in okoliščine, za obravnavo katerih je pristojen drug organ, o tem pisno obvesti pristojni organ.
15. člen
(razvojni programi in poročanje)
(1)
Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije, v kateri se določijo dolgoročni razvojni cilji in prioritete razvoja policije.
(2)
Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade za obdobje petih let sprejme nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete, v katerem se določijo cilji in programi za izvajanje politike preprečevanja in zatiranja kriminalitete.
(3)
Policija najkasneje do 15. aprila za preteklo leto posreduje ministru letno poročilo o delu policije, ta pa ga posreduje vladi v seznanitev. Vlada posreduje letno poročilo o delu policije Državnemu zboru Republike Slovenije najkasneje do 15. junija.
16. člen
(organizacija policije)
(1)
Policijo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in območne policijske postaje.
(2)
Sedež policije je v Ljubljani.
17. člen
(vodenje policije)
(1)
Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave.
(2)
Za zagotovitev enotne uporabe predpisov, postopkov in načina izvedbe posameznih nalog ali strokovnih opravil v zvezi z delom policije izdaja generalni direktor policije navodila, pravila in druge interne akte.
(3)
Za izvrševanje posameznih nalog na področju upravljanja kadrovskih virov na policijski upravi lahko generalni direktor policije pooblasti direktorja policijske uprave.
(4)
Medsebojna razmerja, odnose in način dela policijskih enot določi generalni direktor policije.
18. člen
(naloge generalne policijske uprave)
(1)
Generalna policijska uprava opravlja naslednje naloge:
1.
spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v državi, pripravlja strateške načrte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na področju izvrševanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč enotam policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in kakovost policijskih storitev, za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije;
2.
usmerja in usklajuje delo policijskih uprav na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, nalog, določenih v predpisih o tujcih, javnega reda in miru v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju ali ko naloge presegajo kadrovske, strokovne, materialne in organizacijske zmožnosti policijskih uprav, in izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah nadzora državne meje in tujcev;
3.
izvaja določene naloge na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, preventive in nalog, določenih v predpisih o tujcih ter javnem redu in miru;
4.
vodi in izvaja določene naloge varovanja oseb, objektov, prostorov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov ter opravlja določene naloge na področju varovanja in zaščite kritične infrastrukture;
5.
izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja;
6.
skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;
7.
sodeluje s policijami tujih držav, z mednarodnimi in drugimi organizacijami ter z uradi, agencijami, organi in delovnimi telesi Evropske unije s področja dela policije ter opravlja naloge v sodelovanju z njimi skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi s področja dela policije;
8.
izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi in v vojnem in izrednem stanju;
9.
zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter načrtuje, upravlja in razvija informacijski in telekomunikacijski sistem policije;
10.
sodeluje pri pripravi kadrovskega načrta policije in predlaga njegove spremembe in dopolnitve;
11.
skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah;
12.
izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost po tem zakonu ter sodeluje pri načrtovanju in organiziranju drugih oblik izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
13.
sodeluje pri pripravi, načrtovanju in spremembi finančnih načrtov, načrtov pridobivanja stvarnega premoženja in razpolaganja z njim, načrtov nabav, investicij, investicijskega in rednega vzdrževanja nepremičnin policije;
14.
sodeluje pri pripravi sistemizacije, standardizacije in tipizacije materialnih tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove opreme;
15.
izvaja, usmerja in načrtuje notranjevarnostne postopke in izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost policije;
16.
opravlja akreditirane in neakreditirane kontrole merilnikov ter daje strokovna pojasnila s tega področja in izvaja naloge, ki so potrebne za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov;
17.
izvaja naloge prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči, medbolnišničnih helikopterskih prevozov ter helikopterskih prevozov otrok v inkubatorjih z zrakoplovi policije;
18.
opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
(2)
Naloge generalne policijske uprave opravljajo notranje organizacijske enote. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni generalnemu direktorju policije.
(3)
Če generalna policijska uprava ugotovi, da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje strokovno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske uprave in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
(4)
Če direktor policijske uprave ne ravna v skladu z opozorilom generalne policijske uprave, lahko generalna policijska uprava neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave.
(5)
Generalna policijska uprava mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave, če bi zaradi nestrokovne ali nepravočasne izvršitve naloge lahko nastale škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje velike vrednosti. Za premoženje velike vrednosti se šteje znesek, ki presega 50.000 eurov.
19. člen
(nacionalni forenzični laboratorij)
(1)
Nacionalni forenzični laboratorij je specializirana notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno, neodvisno in nepristransko opravljanje forenzičnih preiskav ter podajanje poročil o preiskavah in izvedenskih mnenj s področja forenzičnih znanosti.
(2)
Nacionalni forenzični laboratorij izvaja forenzična raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavah in izvedenska mnenja za potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov.
(3)
Nacionalni forenzični laboratorij opravlja naloge avtonomno in nepristransko ter v skladu s strokovnimi standardi in vodili.
(4)
Forenzični strokovnjaki, ki so zaposleni v laboratoriju, so pri opravljanju svoje dejavnosti neodvisni in nepristranski.
20. člen
(enotna kontaktna točka)
V generalni policijski upravi je organizirana enota, ki opravlja naloge enotne kontaktne točke za izmenjavo podatkov in informacij s tujimi organi in mednarodnimi organizacijami za potrebe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Pri tem sodeluje s pristojnimi organi Republike Slovenije za področja carinskih in davčnih zadev, preprečevanja pranja denarja in odvzema premoženjske koristi.
21. člen
(Nacionalni preiskovalni urad)
(1)
Nacionalni preiskovalni urad je specializirana kriminalistična preiskovalna enota, ustanovljena za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki terjajo posebno usposobljenost, organiziranost in opremljenost kriminalističnih preiskovalcev ali posebej usmerjeno delovanje državnih organov in institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora.
(2)
Nacionalni preiskovalni urad je organiziran v notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave, pristojni za zatiranje kriminalitete. Pri izvajanju svojih nalog je avtonomen.
(3)
Nacionalni preiskovalni urad vodi direktor oziroma direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada (v nadaljnjem besedilu: direktor Nacionalnega preiskovalnega urada).
22. člen
(prevzem preiskave)
(1)
Z internim aktom, ki ga na predlog direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada sprejme generalni direktor policije, se določi, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bo prevzel Nacionalni preiskovalni urad.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko Nacionalni preiskovalni urad začne ali prevzame preiskavo suma določenega kaznivega dejanja v primerih, ko pisno pobudo za prevzem preiskave prejme od vodje Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, vodje posameznega okrožnega državnega tožilstva ali predstojnika enega od državnih organov oziroma institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja in preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nazora. Če ne prevzame preiskave, mora policija o zavrnitvi pisno obvestiti pobudnika.
23. člen
(policijska uprava)
(1)
Policijska uprava je organizacijska enota policije, ustanovljena na določenem območju države.
(2)
Policijske uprave, njihovo območje in sedež na predlog ministra predpiše vlada.
24. člen
(direktor policijske uprave)
(1)
Policijsko upravo vodi direktor oziroma direktorica policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor policijske uprave).
(2)
Direktor policijske uprave je za svoje delo in za delo policijske uprave odgovoren generalnemu direktorju policije.
25. člen
(naloge policijske uprave)
(1)
Policijska uprava opravlja naslednje naloge:
1.
usklajuje in usmerja delo območnih policijskih postaj, jim daje strokovna pojasnila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč;
2.
odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;
3.
zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda;
4.
zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja varnosti prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;
5.
opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb, prostorov in objektov;
6.
izvaja nadzor državne meje in izravnalne ukrepe;
7.
izvaja postopke s tujci;
8.
izvaja določene naloge na področju varnosti prometa, javnega reda ter preventive;
9.
sodeluje z varnostnimi organi na obmejnih območjih sosednjih držav;
10.
izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja oseb čez državno mejo in dovolitve zadrževanja tujcev;
11.
opravlja določene naloge s področja delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, v vojnem in izrednem stanju;
12.
izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije;
13.
opravlja določene naloge s področja upravljanja kadrovskih virov, vključno s posamičnimi nalogami strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
14.
opravlja določene naloge finančnih in materialnih zadev, rednega in investicijskega vzdrževanja objektov in materialnih tehničnih sredstev;
15.
samostojno vodi v internih aktih določene postopke javnega naročanja za investicijska vzdrževanja objektov policijske uprave, nabavo materialnih tehničnih sredstev in nabavo blaga ter izvedbo storitev na področju materialnih stroškov;
16.
izvaja, usmerja, načrtuje in sodeluje pri notranjevarnostnih postopkih ter izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost enot policijske uprave;
17.
skrbi za izpopolnjevanje sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in inovacijskih rešitev pri izvajanju nalog policije ter izbrane rešitve posreduje generalni policijski upravi;
18.
opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
(2)
Policijska uprava lahko izvaja tudi naloge za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov.
(3)
Policijska uprava opravlja naloge v notranjih organizacijskih enotah.
(4)
Področne policijske postaje so notranje organizacijske enote policijske uprave, ki so ustanovljene za opravljanje nalog na določenem področju dela policije.
(5)
Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se lahko določi, da posamezna policijska uprava opravlja tudi naloge območne policijske postaje.
(6)
Vodje notranjih organizacijskih enot policijske uprave so za svoje delo, stanje v enoti in delo enote odgovorni direktorju policijske uprave.
(7)
Če policijska uprava ugotovi, da območna policijska postaja z njenega območja ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti komandirja oziroma komandirko (v nadaljnjem besedilu: komandir) policijske postaje in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
(8)
Policijska uprava lahko prevzame izvedbo posamezne naloge ali vrste nalog iz pristojnosti območne policijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno.
26. člen
(opravljanje nalog za drugo policijsko upravo)
Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se lahko določi, da posamezna policijska uprava ali njena notranja organizacijska enota opravlja določene naloge tudi za drugo policijsko upravo.
27. člen
(območna policijska postaja)
(1)
Območna policijska postaja je organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju policijske uprave.
(2)
Območne policijske postaje ter njihovo območje in sedež določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
(3)
Območja policijskih postaj morajo biti usklajena z mejami občin tako, da ena policijska postaja izvaja naloge policije na celotnem območju ene ali več občin, ali pa tako, da na območju ene mestne občine izvaja naloge policije več policijskih postaj.
(4)
Območna policijska postaja izvaja naloge v skladu z letnim načrtom dela, ki ga sprejme komandir območne policijske postaje. Letni načrt dela mora biti izdelan na podlagi ciljev generalne policijske uprave in policijske uprave, v katere območje sodi.
(5)
Območna policijska postaja pred pripravo letnega načrta dela pozove občine, na območju katerih izvaja naloge, da podajo predloge prioritetnih nalog pri zagotavljanju varnosti. Te predloge območna policijska postaja preuči in jih po oceni vključi v letni načrt.
(6)
Komandir območne policijske postaje po potrebi občinski svet obvešča o varnostnih razmerah na območju občine. Komandir območne policijske postaje ne sme poročati o konkretnih zadevah, o katerih poteka predkazenski ali prekrškovni postopek.
28. člen
(komandir območne policijske postaje)
(1)
Območno policijsko postajo vodi komandir.
(2)
Komandir območne policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.
29. člen
(posebna policijska enota)
(1)
Za občasno opravljanje določenih nalog policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto in določi njeno organiziranost, način delovanja, način izbire pripadnikov, naloge in uporabo posebne policijske enote ter materialno tehnično opremljenost enote.
(2)
Policisti, ki niso pripadniki posebne policijske enote in opravljajo naloge skupaj s posebno policijsko enoto, imajo v času opravljanja teh nalog pravico do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, do katerega imajo pravico pripadniki posebne policijske enote v skladu s kolektivno pogodbo, ki ureja javni sektor.
30. člen
(oprema)
(1)
Za izvajanje z zakonom določenih nalog uporablja policija vozila, zrakoplove, plovila, oborožitev in posebno opremo.
(2)
Barvo in oznake vozil, zrakoplovov ter plovil, posebno opremo in oborožitev policije določi vlada.
30.a člen
(službene živali)
(1)
Za izvajanje z zakonom določenih nalog ima policija službene živali.
(2)
Naloge ministrstva in policije v zvezi s službenimi živalmi, pogoje, merila in načine pridobivanja službenih živali v policiji, razpolaganje, ravnanje s službenimi živalmi in skrb zanje, njihovo oskrbo in namestitev, usposabljanje za delo s službenimi živalmi, šolanje službenih živali, zdravstveno varstvo službenih živali ter ravnanje v primeru usmrtitve, pogina in odpisa službene živali v skladu z zakonom predpiše minister.
31. člen
(integriteta in notranja varnost v policiji)
(1)
Zagotavljanje notranje varnosti v policiji je naloga policije. Policija skrbi za notranjo varnost z notranjevarnostnimi postopki tako, da preprečuje, odkriva, ocenjuje in analizira možna tveganja, ki ogrožajo notranjo varnost policije, preverja, ocenjuje ter izvaja ukrepe za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot.
(2)
Policija skrbi za organizacijsko integriteto in osebnostno integriteto zaposlenih. Policija ima svoj kodeks etike.
(3)
Notranja varnost v policiji je stanje, ki omogoča zakonito, strokovno in nemoteno izvajanje policijskih nalog, varnost uslužbencev policije, varno uporabo tehničnih sredstev in opreme ter objektov, prostorov in okolišev.
(4)
Vrste in način izvajanja postopkov in ukrepov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
31.a člen
(evidence)
(1)
Policija upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog in zagotavljanja notranje varnosti zbira in obdeluje osebne podatke in druge podatke.
(2)
Policija vodi in vzdržuje naslednje evidence:
1.
evidenco službenih izkaznic, ki jih izda generalni direktor policije,
2.
evidenco izdanih identifikacijskih izkaznic,
3.
evidenco obvestil o nasprotjih interesov,
4.
evidenco dopolnilnega dela in dejavnosti,
5.
evidenco daril,
6.
evidenco nejavnih stikov,
7.
evidenco vlog policistov za pravno pomoč.
(3)
Evidence so specifično dokumentarno gradivo. Podatki v evidencah so varovani podatki policije, skladno z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije.
(4)
V evidencah iz drugega odstavka tega člena smejo biti:
1.
osebni podatki oseb:
-
osebno ime,
-
rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj),
-
enotna matična številka občana (EMŠO), za tujega državljana, ki mu ni dodeljena EMŠO, pa številka, vrsta in država izdajateljica njegovega osebnega dokumenta,
-
spol,
-
naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
-
identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah,
-
državljanstvo;
2.
podatki samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pravne osebe in državnega organa:
-
firma, ime oziroma naziv,
-
pravnoorganizacijska oblika,
-
sedež,
-
matična številka in
-
davčna številka.
(5)
Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se smejo v evidencah obdelovati tudi drugi podatki:
1.
v evidenci službenih izkaznic, ki jih izda generalni direktor policije: fotografija osebe, ki ji je izdana službena izkaznica, datum izdaje službene izkaznice, vrsta službene izkaznice, številka službene izkaznice, datum vrnitve, odvzema, uničenja ali izgube službene izkaznice, policijska enota, v kateri dela oseba, ki ji je izdana službena izkaznica;
2.
v evidenci izdanih identifikacijskih izkaznic: fotografija osebe, ki ji je izdana identifikacijska kartica, datum izdaje identifikacijske kartice, vrsta identifikacijske kartice, številka identifikacijske kartice, datum vrnitve, odvzema, uničenja ali izgube identifikacijske kartice, policijska enota, v kateri dela oseba, ki ji je izdana službena izkaznica;
3.
v evidenci obvestil o nasprotjih interesov: podatki o nalogi, ki jo je opravljal policist, podatki o obveščanju nadrejenega o nastalem položaju, podatki o odločitvi nadrejenega o obstoju nasprotja interesa;
4.
v evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti: podatki o vrsti dopolnilnega dela ali dejavnosti, ki jo opravlja uslužbenec policije, podatki o pravnem aktu, na podlagi katerega uslužbenec policije opravlja dopolnilno delo ali dejavnost, podatki o postopku odločanja in izdaji soglasja za opravljanje dopolnilnega dela ali dejavnosti;
5.
v evidenci daril: podatki o darilu, vrednosti darila in okoliščine prejema darila ter odločitev o ravnanju s prejetim darilom;
6.
v evidenci nejavnih stikov oziroma lobiranja: podatki o kraju, času nejavnega stika, podatki o policijski enoti, v kateri je zaposlen uslužbenec policije, podatki o delovnem mestu uslužbenca, podatki o vsebini nejavnega stika, podatki o prejetih darilih;
7.
v evidenci vlog policistov za pravno pomoč: številka odločbe, s katero je bila ali ni bila zagotovljena pravna pomoč policistu, datum izdaje odločbe o pravni pomoči, kdo je izdal odločbo o pravni pomoči, podatek, ali je bila odločba izdana zaradi uvedbe predkazenskega, kazenskega ali pravdnega postopka, ali je bila izdana iz razlogov varstva osebnostne integritete policista ali zaradi varstva organizacijske integritete policije ali na podlagi zahteve policista za povrnitev finančnih sredstev, ko je bilo ugotovljeno, da ni bila podana kazenska oziroma odškodninska odgovornost policista, številka, datum in ime pristojnega organa, ki je izdal odločbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o zadevi, ter podatki o finančnih sredstvih, porabljenih za pravno pomoč.
(6)
Službena izkaznica in identifikacijska izkaznica lahko vsebujeta logično-tehnične zaščite in ključe, ki omogočajo pravilno in varno obdelavo podatkov policije, dostop v objekte, prostore in okoliše policije ter varno uporabo tehničnih sredstev in opreme policije.
(7)
Evidenca službenih izkaznic in evidenca identifikacijskih izkaznic sta lahko urejeni tako, da je podatke iz navedenih evidenc mogoče na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah medsebojno povezovati s kadrovsko evidenco, evidenco registracije delovnega časa in evidenco vstopov v objekte policije, ki jo policija vodi na podlagi zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.
(8)
Podatki v evidenci obvestil o nasprotjih interesov, evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti, evidenci daril in evidenci nejavnih stikov so lahko urejeni tako, da jih je mogoče medsebojno povezovati na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah. Podatke v teh evidencah je mogoče na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah povezovati tudi s podatki v kadrovski evidenci.
(9)
Oseba ima pravico do seznanitve s svojimi podatki v evidencah iz tega člena na način in skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(10)
Podatki iz 3., 5. in 6. točke petega odstavka tega člena se zbirajo zaradi zagotavljanja notranje varnosti v policiji, posebej zmanjšanja tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot. Obdelujejo se na podlagi obvestil uslužbencev policije takrat, ko se sami znajdejo v položajih nasprotij interesov, nameravajo opravljati dopolnilno delo oziroma dejavnost, sprejmejo darilo ali udeležijo nejavnega stika v skladu s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, ter predpisi, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.
(11)
Podatki v evidencah iz drugega odstavka tega člena se hranijo ves čas zaposlitve uslužbenca policije. Po prenehanju zaposlitve se hranijo še pet let. Po poteku rokov hrambe se podatki anonimizirajo, če s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, niso označeni kot arhivsko gradivo.
32. člen
(objekti in okoliši objektov posebnega pomena)
(1)
Varovanje objektov, okolišev objektov in infrastrukture, ki jo uporablja policija, je naloga policije. Za izvajanje navedene naloge ter za izvedbo ukrepov varovanja smejo policisti uporabljati policijska pooblastila pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2)
Minister na predlog generalnega direktorja policije določi objekte, okoliše objektov in infrastrukturo, ki jih uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog policije, ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
(3)
Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče policijskega objekta, ki je posebnega pomena za opravljanje nalog policije in je potrebno za uporabo takega objekta.
(4)
Ne glede na določbe drugih predpisov lahko minister na predlog generalnega direktorja policije odredi kot poseben ukrep varovanja postavitev ovir ali prepoved dostopa ali zadrževanja ljudi na funkcionalnem zemljišču ali javni površini ob objektih policije ali objektih sedeža predsednika republike, vlade, državnega zbora, ministrstev ali diplomatsko konzularnih predstavništev, ki jih varuje policija, kadar obstaja nevarnost za teroristična dejanja, demonstracije ali druge oblike napada na življenje, varnost ali zdravje ljudi in premoženje. Obstoj te nevarnosti se ugotavlja z oceno tveganja, ki jo izdela policija. Poseben ukrep varovanja iz tega odstavka je začasne narave.
(5)
Za označevanje objektov policijskih postaj se uporablja modra tabla z barvnim grbom Republike Slovenije in z belim napisom POLICIJA.
32.a člen
(varnostno preverjanje za opravljanje del)
(1)
Policija izvede varnostno preverjanje ponudnika, ki je naročniku (ministrstvo ali policija) oddal ponudbo po predpisih, ki urejajo javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), za izvajanje storitev, gradenj ali dobavo blaga za ministrstvo ali policijo ali izvajanje storitev ali dobavo blaga v prostorih ministrstva ali policije (v nadaljnjem besedilu: dela za naročnika), z namenom zagotavljanja varnosti podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev ministrstva ali policije, kadar te varnosti ni mogoče zagotoviti z ukrepi iz načrta varovanja objektov, hišnega reda objektov ali drugimi varnostnimi ukrepi.
(2)
Policija izvede varnostno preverjanje za stranko, ki ni ponudnik po predpisih o javnem naročanju in je oddal ponudbo na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja (v nadaljnjem besedilu: stranka), za izvajanje del za naročnika z namenom zagotavljanja varnosti podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev ministrstva ali policije, kadar te varnosti ni mogoče zagotoviti z ukrepi iz načrta varovanja objektov, hišnega reda objektov ali drugimi varnostnimi ukrepi.
(3)
Policija varnostno preverja ponudnika iz prvega odstavka, stranko iz drugega odstavka in osebe iz četrtega odstavka tega člena v primerih izvajanja naslednjih del:
-
obdelave varovanih podatkov policije ali dostopa do tajnih podatkov;
-
del za naročnika, ki lahko vplivajo na varnost podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev ministrstva ali policije ter varnost oborožitve, sredstev in opreme.
(4)
Ponudnik in stranka pri predložitvi ponudbe naročniku predloži seznam oseb, ki bodo opravljale posamezna dela za naročnika. Policija pri varnostnem preverjanju oseb ugotavlja varnostne zadržke iz 1., 2., 3., 4., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona. Oseba, pri kateri se ugotovi varnostni zadržek, ne more opravljati del za naročnika. Če se med pogodbenim razmerjem za osebe pojavijo okoliščine, ki narekujejo ponovno varnostno preverjanje, se varnostno preverjanje ponovi, in če se pri tem ugotovijo varnostni zadržki, oseba ne more še naprej opravljati del za naročnika.
(5)
Ne glede na predpise, ki urejajo javno naročanje, naročnik (ministrstvo ali policija) iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi ponudnika, če policija pri varnostnem preverjanju ugotovi varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali tistega, ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor pri ponudniku (v nadaljnjem besedilu: predstavnik ponudnika). Enako ravna naročnik, če pri varnostnem preverjanju stranke iz drugega odstavka tega člena ugotovi varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali tistega, ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor (v nadaljnjem besedilu: predstavnik stranke). Če se med pogodbenim razmerjem za predstavnika ponudnika ali stranke pojavijo okoliščine, ki narekujejo ponovno varnostno preverjanje, se varnostno preverjanje ponovi, in če se ugotovijo varnostni zadržki iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za predstavnika ponudnika ali stranke, lahko naročnik odstopi od pogodbe.
(6)
Ponudnik iz prvega odstavka, stranka iz drugega odstavka in oseba iz četrtega odstavka tega člena, ki je že bila varnostno preverjena, se ponovno varnostno preveri, če je od zadnjega varnostnega preverjanja minilo več kot leto dni, razen če se pojavijo nove okoliščine, zaradi katerih je potrebno varnostno preverjanje opraviti prej. Če se pri ponovnem varnostnem preverjanju ugotovijo varnostni zadržki, ponudnik iz prvega odstavka, stranka iz drugega odstavka in oseba iz četrtega odstavka tega člena ne more več opravljati del za naročnika.
(7)
Varnostno preverjanje se izvede v skladu s petim, šestim in sedmim odstavkom 51. člena in 53. členom tega zakona.
(8)
Ministrstvo in policija določita seznam del za naročnika, ki zaradi načina in narave izvajanja lahko vplivajo na varnost podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev ministrstva ali policije ter varnost oborožitve, sredstev in opreme.
IV. SODELOVANJE POSAMEZNIKOV PRI IZVAJANJU NALOG POLICIJE IN NJIHOVE PRAVICE
33. člen
(pomoč posameznikov)
(1)
Posameznik, ki prostovoljno in ob soglasju policista pomaga pri opravljanju z zakonom določenih nalog policije in se pri tem poškoduje ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru poškodbe pri delu.
(2)
Osnova za odmero pravic iz prejšnjega odstavka je osnovna plača policista v najnižjem plačnem razredu ali posameznikova plača, če je to zanj ugodneje.
(3)
Če posameznik pri pomoči policiji izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(4)
Ožji družinski člani (zakonec, zunajzakonski partner in otroci) posameznika iz prejšnjega odstavka so skupaj upravičeni tudi do enkratne denarne pomoči v višini zadnjih šestih mesečnih plač tega posameznika oziroma šestih osnovnih plač policista v najnižjem plačnem razredu, če je to zanje ugodneje.
(5)
Posameznik, ki je pomagal policiji, ima pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči. V času izvajanja pomoči ima posameznik, ki pomaga policiji, pravico do ustrezne oskrbe, ki jo določi vodja policijske enote, v kateri se pomoč izvaja.
(6)
V primeru ogroženosti posameznika, ki je pomagal oziroma pomaga policiji, in njegovih bližnjih lahko policija izvede ukrepe, določene v 66. členu tega zakona. Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.
(7)
Za bližnjega se po tem zakonu štejejo ožji družinski člani in druge osebe, ki so s posameznikom v zaupnem razmerju in to okoliščino vsaj verjetno izkažejo.
(8)
Če se zoper posameznika, ki je pomagal policiji, uvede predkazenski, kazenski ali pravdni postopek, ki je v zvezi z dano pomočjo, mu policija zagotovi plačano pravno pomoč v tem postopku na način, določen v predpisu iz 64. člena tega zakona.
V. SODELOVANJE POLICIJE S SAMOUPRAVNO LOKALNO SKUPNOSTJO, CIVILNO DRUŽBO TER MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE
34. člen
(obveščanje javnosti)
(1)
Policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, če s tem ne škodi izvajanju nalog policije ali upravičenim koristim drugih.
(2)
Policija sme pozvati javnost k posredovanju koristnih podatkov za izvajanje nalog policije, pri čemer lahko razpiše denarno nagrado.
(3)
Podatke in obvestila o opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena dajejo minister, generalni direktor policije, direktor policijske uprave, komandir območne policijske postaje in drugi uslužbenci ministrstva oziroma policije, ki jih navedeni pooblastijo.
(4)
Direktor policijske uprave in komandir območne policijske postaje lahko obveščata javnost le o varnostni problematiki na območju policijske enote, ki jo vodita.
35. člen
(partnersko sodelovanje za zagotavljanje večje varnosti)
(1)
Policijske uprave in območne policijske postaje v okviru svojih pristojnosti sodelujejo z organi samoupravnih lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v samoupravni lokalni skupnosti.
(2)
Policijske uprave in območne policijske postaje sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, civilno družbo in posamezniki, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti oziroma k spodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč.
(3)
Policijske uprave in območne policijske postaje ter organi, organizacije in institucije iz prvega in drugega odstavka tega člena sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja za zagotavljanje večje varnosti. V ustanovitvenem aktu se določijo področje, območje in način njihovega delovanja.
36. člen
(druge oblike sodelovanja)
(1)
Policija sodeluje z državnimi organi, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki posamezniki, tujimi varnostnimi organi, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter z drugimi organi in organizacijami zaradi zagotavljanja večje varnosti.
(2)
Zaradi uresničevanja ciljev iz prejšnjega odstavka sme policija sklepati sporazume o sodelovanju.
37. člen
(sodelovanje z veteranskimi in stanovskimi organizacijami)
(1)
Policija sodeluje z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami, katerih dejavnost je pomembna za ohranjanje zgodovinskega spomina delovanja policije, izpopolnjevanje in usposabljanje policistov ter promocijo poklica policista, in jim v okviru možnosti, ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, omogoča brezplačno uporabo nepremičnega in premičnega premoženja države, če ga policija začasno ne potrebuje in če njegova uporaba ne ovira delovanja in opravljanja nalog policije.
(2)
Sodelovanje med policijo in posamezno organizacijo iz prejšnjega odstavka se opredeli s pogodbo za obdobje petih let. Pogodbo iz prejšnjega stavka je mogoče večkrat podaljšati za obdobje petih let.
(3)
Generalni direktor policije in posamezna organizacija, s katero je sklenjena pogodba v skladu s prejšnjim odstavkom, sprejmeta letni načrt sodelovanja, v katerem se opredelijo načini sodelovanja policije s posamezno organizacijo.
(4)
Za izvajanje muzejske dejavnosti, izdajanje publikacij, predavanja policistom o vlogi policije v osamosvojitvenih procesih in vojni za Slovenijo leta 1991, sodelovanje pri izpopolnjevanju in usposabljanju policistov in promocijo policijske dejavnosti, ki jih na podlagi pogodbe opravljajo veteranske in druge stanovske organizacije, krije stroške policija.
VI. MEDNARODNO SODELOVANJE IN SODELOVANJE V MEDNARODNIH CIVILNIH MISIJAH
38. člen
(sodelovanje med pristojnimi varnostnimi organi)
(1)
Policija sodeluje s pristojnimi tujimi varnostnimi organi in z drugimi mednarodnimi organizacijami s področja nalog policije na podlagi sprejetih mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(2)
Policija lahko z namenom krepitve mednarodnega sodelovanja med pristojnimi varnostnimi organi v tujino napoti policijskega atašeja. O državi napotitve policijskega atašeja v tujino odloči vlada na predlog ministra.
(3)
Postopek napotitve, način prijave in postopek izbire kandidata, priprave na napotitev, prenehanje dela napotenega policijskega atašeja v tujini, poročanje o delu ter finančno spremljanje napotitve predpiše minister.
39. člen
(napotitev)
(1)
Policija skladno z določbami zakona, ki ureja napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, napoti uslužbence policije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Napotitev uslužbencev policije v druge organizacije pa izvede na podlagi odločitve ministra.
(2)
Vlada predpiše postopek napotitve uslužbencev policije v druge organizacije, način prijave in izbire kandidatov, prenehanje dela napotenih oseb v drugi organizaciji, poročanje o delu ter finančno spremljanje napotitve.
VII. OBLAČILA, UNIFORMA, POLOŽAJNE OZNAKE IN SIMBOLI
40. člen
(uniforma, položajne oznake in simboli policije)
(1)
Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, imajo pravico in dolžnost nositi uniformo in morajo biti osebno urejeni v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2)
Upokojeni policisti in neuniformirani policisti lahko nosijo slovesno uniformo na državnih prireditvah, srečanjih poklicnih, strokovnih in veteranskih združenj ter na pogrebih aktivnih in upokojenih policistov v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(3)
Drugi uslužbenci policije lahko zaradi opravljanja narave svojega dela nosijo uniformo v skladu s predpisom, ki ga izda minister. Delovna mesta drugih uslužbencev policije, ki pri svojem delu nosijo uniformo, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(4)
Izposojo in uporabo uniforme, tehničnih sredstev policije, simbolov policije za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, reklamne in druge komercialne namene dovoli generalni direktor policije glede na operativne zmožnosti policije in namen uporabe. Izposoja in način uporabe uniforme in tehničnih sredstev ali simbolov policije se uredita s pogodbo z uporabnikom.
(5)
Uniformo, položajne oznake in simbole policije predpiše vlada.
(6)
Način vzdrževanja uniforme in višino nadomestila za čiščenje uniforme in osebno urejenost uniformiranih policistov predpiše minister. Postopek zamenjave posameznih delov uniforme ob poškodovanju uniforme določi generalni direktor policije.
40.a člen
(uporaba civilne službene obleke, delovne obleke ali lastnih civilnih oblačil)
(1)
Policisti lahko policijske naloge opravljajo tudi v civilni službeni obleki, delovni obleki ali lastnih civilnih oblačilih.
(2)
Neuniformirani policisti lahko opravljajo policijske naloge v civilni službeni obleki, ki jo zagotovi delodajalec. Civilno službeno obleko prejmejo policisti, ki opravljajo policijske naloge, pri katerih se zahteva poslovna urejenost z enotnimi oblačili po kroju ali barvi. Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se določijo delovna mesta, na katerih se naloge opravljajo v civilni službeni obleki. Prejem civilne službene obleke izključuje pravico do prejema denarnega nadomestila za lastna civilna oblačila.
(3)
Neuniformirani policisti lahko opravljajo policijske naloge tudi v delovni obleki, ki jo zagotovi delodajalec. Na delovni obleki se lahko nosijo simboli policije v skladu s predpisom vlade, ki ureja vrste policijskih uniform, položajnih oznak in simbolov v policiji. Delovno obleko prejmejo neuniformirani policisti, ki opravljajo naloge policije iz druge alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.). Delovna mesta, na katerih se naloge opravljajo v delovni obleki, se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji.
(4)
Policisti, ki v lastnih civilnih oblačilih opravljajo policijske naloge, kjer se zahteva poslovna urejenost brez potrebe po enotnih oblačilih ali zaradi narave dela prihaja do nesorazmerne obrabe lastnih civilnih oblačil, pa niso prejemniki civilne službene obleke, so upravičeni do denarnega nadomestila. Delovna mesta in naloge iz prejšnjega stavka se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji.
(5)
Način vzdrževanja in nadomestilo za čiščenje oblek, sestavo civilne službene obleke in delovne obleke in višino letnega denarnega nadomestila za uporabo lastnih oblačil v službene namene predpiše minister.
41. člen
(prepoved reprodukcije in uporabe uniforme, oznak in simbolov policije)
(1)
Prepovedano je izdelovati ali uporabljati uniforme in oznake, ki so po barvi, kroju, položajnih oznakah, simbolih ali drugih oznakah enake ali podobne uniformi, položajnim oznakam, simbolom ali drugim oznakam na uniformi policije, ter reproducirati in uporabljati v prometu vozila, ki so po grafični podobi enaka ali podobna vozilom in drugim prevoznim sredstvom policije.
(2)
Prepovedana je uporaba imena »policija« in izpeljank imena »policija« ter uporaba uniforme, položajnih oznak in simbolov policije na način, ki omogoča zavajanje v pravnem prometu.
(3)
Predmete, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, policist zaseže na kraju prekrška.
VIII. STATUS POLICISTOV TER POSEBNOSTI UREDITVE DELOVNO PRAVNIH RAZMERIJ IN UREDITVE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1. Status policistov
42. člen
(uslužbenec policije)
Uslužbenci policije so policisti in drugi uslužbenci, zaposleni v policiji.
43. člen
(policist)
(1)
Policisti so uniformirani ali neuniformirani uslužbenci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila.
(2)
Za delovno mesto policista se zahteva najmanj srednješolska izobrazba. Za delovna mesta, za katera se zahteva poklic policista, se zahteva najmanj višješolska strokovna izobrazba ali najmanj srednješolska izobrazba in certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist.
(3)
Poklic policista se določi s poklicnim standardom, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.
(4)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, pogoj glede predpisane izobrazbe za imenovanje v nazive četrtega kariernega razreda na delovnih mestih, za katera se zahteva poklic policista, izpolnjujejo tudi osebe, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo in pridobijo certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist. Delovna mesta, ki jih lahko zasedejo osebe, ki pridobijo certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije, se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(5)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, listo članov komisij za preverjanje in potrjevanje poklicne kvalifikacije policist določi minister, pristojen za delo, na predlog ministra. Pobudo za oblikovanje predloga iz prejšnjega stavka ministru poda generalni direktor policije.
(6)
Policist, ki je najmanj pet let neprekinjeno zaposlen v policiji, je karierni policist. Ob prenehanju zaposlitve v policiji status kariernega policista preneha. Napotitev ali premestitev po odločitvi delodajalca v ministrstvo, v druge državne organe ali napotitev na podlagi 39. člena tega zakona se ne štejejo za prekinitev statusa kariernega policista. Status kariernega policista ne preneha tudi v primeru mirovanja pravic zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem v interesu Republike Slovenije.
(7)
Karierni policist se vključi v sistem izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za pridobivanje znanj in usposobljenosti z namenom napredovanja in premeščanja na druga delovna mesta v policiji.
(8)
Policist med trajanjem delovnega razmerja ne sme biti član politične stranke.
(9)
Policist med trajanjem delovnega razmerja ne sme opravljati funkcije nepoklicnega župana, nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika.
(10)
Policistu, ki med trajanjem delovnega razmerja prevzame opravljanje funkcije iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje.
(11)
Policisti imajo službeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaščenost za izvajanje policijskih pooblastil.
(12)
Službeno izkaznico izda generalni direktor policije.
(13)
Obrazec službene izkaznice ter postopek za njeno izdajo in vrnitev predpiše minister.
(14)
Uslužbencu policije se določi identifikacijska oznaka osebe, pod katero se vodi v policijskih evidencah.
2. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja ter postopek imenovanja in razrešitve
44. člen
(pogoji za sklenitev delovnega razmerja)
(1)
Delovno razmerje za opravljanje nalog v policiji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1.
da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
2.
da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali da ni bila pravnomočno obsojena zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
3.
da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
4.
da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Evropski uniji;
5.
da je bila varnostno preverjena v obsegu in na način, kot je določen v tem zakonu, in da zanjo ne obstaja varnostni zadržek;
6.
da nima dvojnega državljanstva;
7.
da ni član politične stranke in da o tem poda pisno izjavo;
8.
da ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije B.
(2)
Pogoji iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista in za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
(3)
Psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(4)
Za kandidata za policista se zahteva najmanj srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba in veljavno vozniško dovoljenje kategorije B. Pogoj morajo kandidati izpolniti najpozneje do roka, določenega v javni objavi.
(5)
Osebi, s katero ni bilo sklenjeno delovno razmerje policista, policija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo odločitev.
45. člen
(sklenitev delovnega razmerja)
(1)
Sklenitev delovnega razmerja policistov se izvede skladno z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne določa drugače.