Zakon o standardizaciji

459. Zakon o standardizaciji

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O STANDARDIZACIJI

Razglaša se zakon o standardizaciji, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 8. junija 1988.

št. 842

Beograd, 8. junija 1988

Predsednik Predsedstva SFRJ:
Raif Dizdarević l. r.
Predsednik Skupščine SFRJ:
Dušan Popovski l. r.

Z A K O N
O STANDARDIZACIJI

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja enotni sistem standardizacije proizvodov in storitev v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki obsega sprejemanje in uporabo standardov in predpisov, ki jih določa ta zakon, ukrepe za zagotovitev tehnične in konstrukcijske varnosti in kakovosti proizvodov in storitev ter nadzorstvo nad njihovim izvajanjem.

Standardi in predpisi, ki jih določa ta zakon, se sprejemajo in uporabljajo zato, da bi se ustvarila enotna tehnično-tehnološka podlaga:

1)

za razvoj enotnega jugoslovanskega trga in odpravo ovir pri prometu blaga in storitev s tujino;

2)

za tipizacijo in unifikacijo proizvodov, del oziroma storitev ter smotrno izkoriščanje naravnih dobrin in energije;

3)

za zagotavljanje varstva življenja in zdravja ljudi, človekovega okolja, rastlinskega in živalskega sveta ter drugih naravnih in z delom ustvarjenih vrednot;

4)

za krepitev obrambne sposobnosti in varnosti države;

5)

za razvoj in pospeševanje proizvodnje in prometa proizvodov, izvajanja del oziroma opravljanja storitev, določanje in zagotavljanje kakovosti ter za tehnično in konstrukcijsko varnost objektov, postrojev, naprav, opreme in drugih delovnih sredstev;

6)

za varstvo in obveščenost potrošnikov glede kakovosti proizvodov in del oziroma storitev;

7)

za obdelavo ter hitro, točno in lahko razumljivo sporočanje in prenos informacij.

Kot podlaga za izdelavo standardov in predpisov, ki jih določa ta zakon, se v celoti ali delno uporabljajo mednarodni standardi v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Socialistično federativne republiko Jugoslavijo.

Standardi in predpisi, ki jih določa ta zakon, se ne smejo sprejemati ali uporabljati zato, da bi se oviral promet blaga in storitev s tujino.

2. člen

S proizvodi so po tem zakonu mišljeni: surovine, polizdelki, deli, sestavi in gotovi industrijski in obrtni proizvodi; kmetijski in živilski proizvodi, brezalkoholne in alkoholne pijače, aditivi, seme in sadilni material kmetijskih in gozdnih rastlin; objekti, postroji, naprave, oprema in druga delovna sredstva.

Z objekti so po tem zakonu mišljeni: gradbeni in rudarski objekti z vsemi instalacijami, napravami, postroji in opremo, ki rabijo namenu objekta; same instalacije, postroji, naprave in oprema, ki so tehnično-tehnološka in funkcionalna celota, ter posebni objekti za ljudsko obrambo in varnost države.

S storitvami so po tem zakonu mišljene: storitve oziroma dela, ki jih v okviru storitvenih dejavnosti, določenih s predpisom o enotni klasifikaciji dejavnosti, v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji opravljajo za tretje osebe proti plačilu organizacije združenega dela.

Z deli so po tem zakonu mišljena: dela pri montaži, tehnični zaščiti, vzdrževanju, popravilih, predelavah in tehnični kontroli; dela v gradbeništvu, rudarstvu, kmetijstvu, prometu, zvezah in telekomunikacijah ter dela, ki se izvajajo zaradi varstva človekovega okolja in smotrnega izkoriščanja naravnih dobrin in energije, ki jih opravljajo organizacije združenega dela kot storitvene dejavnosti po tretjem odstavku tega člena ali v okviru svoje dejavnosti.

3. člen

S standardom je po tem zakonu mišljen dokument, ki ga sprejme pristojno telo za standardizacijo in ki vsebuje vse ali samo nekatere izmed naslednjih elementov: tehnično-tehnološke in druge z njimi povezane zahteve, pogoje in pravila, ki definirajo proizvode, dela oziroma storitve; delovne postopke ter procese pri proizvodnji proizvodov, izvajanju del oziroma opravljanju storitev; postopke, način in metode preizkušanja proizvodov oziroma karakteristik in kakovosti del oziroma storitev; enotne izraze, definicije, simbole, oznake, znake, kode, šifre, veličine in enote.

4. člen

Za zagotovitev tehnične in konstrukcijske varnosti objektov, postrojev, naprav, opreme in drugih delovnih sredstev se v skladu s tem zakonom predpisujejo tehnični normativi na področju industrije, energetike, rudarstva, gradbeništva, kmetijstva, prometa, zvez in telekomunikacij.

S tehničnimi normativi so po tem zakonu mišljeni tehnični parametri, ki obsegajo tehnično-tehnološke pogoje, zahteve in pravila, od katerih uporabe sta odvisni tehnična in konstrukcijska varnost objektov, postrojev, naprav, opreme in drugih delovnih sredstev ter varnost pri izvajanju del.

5. člen

Postroji, naprave, oprema in druga delovna sredstva v objektih in prostorih, ki jih ogrožajo eksplozivne in vnetljive zmesi plinov, hlapov in prahu, škodljiva sevanja ali druge podobne nevarnosti, ter material, deli in sestavi za njihovo izdelavo se v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, tehnično nadzorujejo pri proizvodnji, prometu in uporabi.

6. člen

Da bi se dosegla potrebna raven kakovosti proizvodov, del in storitev, se predpisujejo v skladu s tem zakonom norme kakovosti, tehnični pogoji in zahteve za doseganje, preverjanje in ohranjanje kakovosti, postopki za zagotovitev kakovosti proizvodov, del oziroma storitev ter postopki in način atestiranja proizvodov.

Z normami kakovosti so po tem zakonu mišljene karakteristike kakovosti proizvodov, del oziroma storitev, ki so definirane s predpisanimi lastnostmi, sestavinami, vrednostmi in postopki.

7. člen

Proizvode, za katere je to določeno s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, je treba obvezno atestirati (homologacija).

Obvezno atestiranje (homologacija) posameznih proizvodov se lahko predpiše: zaradi tehnične in konstrukcijske varnosti pri proizvodnji in uporabi proizvodov, pri graditvi objektov in njihovi uporabi, pri izvajanju del ali opravljanju storitev; zaradi izvrševanja mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo; zaradi varstva življenja in zdravja ljudi, človekovega okolja, družbenih sredstev in premoženja občanov ter če to zahtevajo interesi ljudske obrambe ali varnosti države.

Z atestiranjem proizvodov je po tem zakonu mišljen postopek, s katerim se potrdi usklajenost proizvoda z določenimi standardi, predpisi ali specifikacijami z atestom o ustreznosti in z znaki ustreznosti.

8. člen

Za zanesljivost rezultatov preizkušanja, dokazovanje kakovosti proizvodov in priznavanje rezultatov preizkušanja v prometu blaga in storitev s tujino se predpisujejo v skladu s tem zakonom pogoji, ki jih morajo glede tehnične opremljenosti, strokovnih kadrov in drugih pogojev izpolnjevati organizacije združenega dela oziroma druge strokovne institucije, ki opravljajo ustrezno dejavnost.

9. člen

Proizvodi, za katere je to določeno s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, morajo imeti predpisane listine, tehnično navodilo ali navodilo za uporabo, predpisane oznake, podatke in deklaracijo in morajo biti pakirani na predpisan način.

10. člen

Za tehnično zahtevne industrijske proizvode za trajnejšo uporabo, ki je pogojena s tehničnimi lastnostmi ter z načinom uporabe in vzdrževanja proizvodov (v nadaljnjem besedilu: tehnično zahtevni proizvodi), morajo biti zagotovljeni servis za vzdrževanje in popravila, nadomestni deli za servis in trg, pribor in drugi proizvodi, brez katerih proizvoda ni mogoče uporabljati v skladu z njegovim namenom.

11. člen

Za posebne potrebe oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije se sprejmejo standardi ljudske obrambe in drugi predpisi s področja standardizacije v oboroženih silah.

Za posebne potrebe organov za notranje zadeve se za objekte, opremo in delovna sredstva organov in služb za notranje zadeve sprejmejo v skladu s tem zakonom posebni standardi in predpisi s področja standardizacije v organih in službah organov za notranje zadeve.

Standardi in predpisi, sprejeti na podlagi tega zakona za proizvode, dela oziroma storitve, ki so posebno pomembni za ljudsko obrambo, morajo biti v skladu s potrebami ljudske obrambe.

Standardi in predpisi iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti usklajeni z jugoslovanskimi standardi in predpisi, sprejetimi na podlagi tega zakona.

12. člen

Organizacije združenega dela lahko v skladu s tem zakonom in samoupravnim splošnim aktom sprejmejo in uporabljajo interne in panožne standarde.

Z internimi standardi so mišljeni standardi, ki jih sprejme za svoje potrebe posamezna organizacija združenega dela.

S panožnimi standardi so mišljeni standardi, ki jih skupaj sprejmeta za svoje potrebe dve ali več organizacij združenega dela, ki v okviru iste panoge opravljajo proizvodne oziroma storitvene dejavnosti, in organizacije združenega dela, združene v skupnosti na podlagi zveznega zakona, da bi zagotovile in uresničevale nemoteno delovanje določenih dejavnosti kot tehnološko enotnih sistemov, pomembnih za vso državo.

13. člen

Standardi in predpisi, ki jih določa ta zakon, se sprejemajo, spreminjajo, dopolnjujejo ali nadomeščajo z novimi standardi oziroma predpisi v skladu s programi standardizacije.

Jugoslovanski standardi in predpisi, ki jih določa ta zakon, razen predpisov iz prvega in drugega odstavka 11. člena tega zakona, se sprejemajo na podlagi in v okviru letnih in večletnih programov standardizacije, ki jih določi zvezna organizacija za standardizacijo v skladu s politiko in cilji, določenimi z družbenim planom Jugoslavije.

Pri pripravljanju letnih in večletnih programov standardizacije iz drugega odstavka tega člena sodeluje zvezna organizacija za standardizacijo z zainteresiranimi organizacijami združenega dela, gospodarskimi zbornicami, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, upravnimi organi in družbenimi organizacijami.

14. člen

Standardi in predpisi, ki jih določa ta zakon, morajo temeljiti na preverjenih dosežkih in izsledkih znanosti in tehnologije, na praktičnih izkušnjah iz njihove uporabe ter na oceni možnih učinkov njihove uporabe v danih pogojih, zlasti glede na varnost pri uporabi proizvodov, varstvo človekovega okolja, smotrno izkoriščanje naravnih dobrin in energije, ljudsko obrambo in varnost države.

V odvisnosti od spremembe v znanosti in tehnologiji se standardi in predpisi na ustrezen način spreminjajo in dopolnjujejo oziroma se sprejemajo novi, da bi se posodobili in uskladili s temi predpisi.

15. člen

Ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi, se uporabljajo tudi za uvožene proizvode in za proizvode, zakupljene v tujini za uporabo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Ta zakon in predpisi, ki so izdani na njegovi podlagi in se nanašajo na garancijski list, servis, na zagotavljanje nadomestnih delov in drugih proizvodov ter obvezno atestiranje (homologacijo), se ne uporabljajo za blago carinskega izvora, za proizvode amaterske izdelave, za rabljene, popravljene in predelane proizvode ter za proizvode, ki se posamično uvažajo na zahtevo in za potrebe občanov.

16. člen

Obvezne standarde in predpise, izdane na podlagi tega zakona, morajo uporabljati organizacije združenega dela:

1)

pri proizvodnji, predelavi in dodelavi proizvodov ter pri izvajanju del oziroma opravljanju storitev;

2)

pri projektiranju, graditvi, uporabi, vzdrževanju, popravilih, predelavah in prenehanju obratovanja oziroma uporabe objektov, postrojev, naprav, opreme in drugih delovnih sredstev;

3)

pri pakiranju, označevanju, oznamovanju in deklariranju proizvodov, pri ravnanju z njimi, pri transportu, prenosu, prevozu, skladiščenju in hrambi proizvodov.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme organizacija združenega dela pri opravljanju svoje dejavnosti v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, odmakniti od posameznih pogojev in zahtev, določenih z obveznimi jugoslovanskimi standardi oziroma od norm kakovosti.

17. člen

Organizacija združenega dela mora pri opravljanju svoje dejavnosti med delovnim procesom zagotoviti izpolnjevanje pogojev in zahtev, določenih z obveznimi standardi in s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, glede karakteristik kakovosti in opravljanja kontrole kakovosti proizvodov, del oziroma storitev.

18. člen

Preden da organizacija združenega dela proizvod v promet na jugoslovanski trg, mora preveriti, ali izpolnjuje pogoje in zahteve, določene z obveznimi standardi in s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona; to preveri pod pogoji in na način, ki jih določajo zadevni standardi oziroma predpisi.

Zaradi preverjanja po prvem odstavku tega člena preizkusi proizvod proizvajalec ali organizacija združenega dela oziroma druga strokovna institucija, ki opravlja ustrezno dejavnost v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

če proizvoda zaradi preverjanja po prvem odstavku tega člena ni mogoče preizkusiti v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ker ni opreme za preizkušanje ali drugih pogojev za zanesljivost tega preizkušanja, lahko proizvod preizkusi tuja organizacija, ki opravlja ustrezno dejavnost v tujini, o čemer sestavi poročilo o preizkušanju s podatki o preizkušenih karakteristikah, metodah preizkušanja in izsledkih preizkušanja.

Organizacija združenega dela, ki da proizvod v promet na jugoslovanski trg, mora dati pristojnemu inšpekcijskemu organu na njegovo zahtevo na vpogled poročilo o preizkušanju proizvoda zaradi preverjanja po prvem odstavku tega člena.

19. člen

Standardi in drugi tehnični pogoji, zahteve in postopki, določeni z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, se uporabljajo v skladu s to pogodbo oziroma s predpisi, izdanimi za njeno izpolnjevanje.

Za proizvode, ki se proizvajajo, dela, ki se izvajajo, in storitve, ki se opravljajo na podlagi pogodb o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju ali proizvodni kooperaciji s tujino, pogodb o oddaji graditve investicijskega objekta tujemu izvajalcu ali pogodb o vlaganjih tuje osebe v organizacijo združenega dela, se uporabljajo mednarodni in tuji standardi, določeni z zadevno pogodbo, če niso v nasprotju z obveznimi standardi in s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona.

20. člen

če za določene proizvode, dela oziroma storitve niso sprejeti obvezni standardi ali predpisi, določeni s tem zakonom, se smejo do njihovega sprejetja pri proizvodnji proizvodov, izvajanju del in opravljanju storitev uporabljati mednarodni standardi in tuji standardi, katerih uporabo je z odločbo odobril funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo.

Pri izvajanju mednarodnih sistemov atestiranja, priznavanja izsledkov preizkušanja ali drugih mednarodnih sistemov za zagotavljanje kakovosti, v katere je vključena zvezna organizacija za standardizacijo, se smejo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji uporabljati mednarodni in tuji standardi, določeni s pravili zadevnih sistemov.

21. člen

Zvezna organizacija za standardizacijo lahko izdaja tehnična priporočila, ki vsebujejo podatke o novih tehnologijah in načinu njihove uporabe, da bi se hitreje prenašalo tehnološko znanje in usmerjalo v uporabo novih tehnologij na področjih z intenzivnim tehnološkim razvojem.

22. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na organizacije združenega dela, se nanašajo tudi na druge proizvajalce, izvajalce del in storitev ter na udeležence v prometu blaga in storitev.

II. STANDARDI

1. Jugoslovanski standardi

23. člen

Jugoslovanski standardi so standardi, ki jih sprejme funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo, in katerih pogoji in način uporabe so določeni s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona.

S predpisom o jugoslovanskem standardu se lahko določi, da je uporaba jugoslovanskega standarda v celoti ali delno obvezna.

Obvezna uporaba jugoslovanskega standarda se po drugem odstavku tega člena lahko predpiše zaradi tipizacije in unifikacije delov in sestavov tehnično zahtevnih proizvodov, tehnične in konstrukcijske varnosti, varnosti pri uporabi proizvodov, varstva človekovega okolja, zagotavljanja kakovosti in zadovoljevanja potreb ljudske obrambe in varnosti države.

24. člen

Z jugoslovanskimi standardi se določajo zlasti:

1)

namen, lastnosti, karakteristike in kakovost proizvodov in del oziroma storitev;

2)

zahteve glede tipizacije in unifikacije delov in sestavov tehnično zahtevnih proizvodov;

3)

tehnično-tehnološki in drugi z njimi povezani pogoji, zahteve in postopki za proizvodnjo proizvodov, izvajanje del in opravljanje storitev;

4)

delovni postopki, procesi in metode, med drugim tudi metode in postopki za zagotovitev, kontrolo in ohranitev kakovosti proizvodov, del in storitev;

5)

enotni izrazi, definicije, simboli, znaki, oznake, kode, šifre, barve, veličine in enote, ki se uporabljajo pri proizvodnji proizvodov, izvajanju del in opravljanju storitev oziroma v zvezi s proizvodnjo proizvodov, izvajanjem del in opravljanjem storitev ter v sistemih za sprejem, obdelavo, prenos in sporočanje informacij.

Z jugoslovanskimi standardi se lahko določijo tudi drugi tehnični elementi, ki se nanašajo na ravnanje z določenimi proizvodi, na prenos, prevoz in transport, skladiščenje, hrambo in uporabo, embalažo, pakiranje, nanašanje oziroma dajanje oznak, znakov in znamenj, na deklariranje, obdelavo, dodelavo in predelavo ter opremljanje proizvodov za prodajo.

Jugoslovanski standardi lahko vsebujejo informativne opombe in priloge, v katerih so natančneje pojasnjene posamezne določbe standardov.

če s predpisi o jugoslovanskih standardih ni določeno drugače, se ti ne uporabljajo:

1)

za proizvode, izdelane za osebno rabo posameznika po njegovem naročilu;

2)

za umetniška dela, proizvode domače obrti, uporabne umetnosti in umetne obrti ter za proizvode za osebno rabo, ki se dajejo v promet kot unikati.

25. člen

Predlog, da se sprejme jugoslovanski standard, lahko dajo zainteresirane organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarske zbornice, družbene organizacije in upravni organi.

S predlogom, da se sprejme jugoslovanski standard, mora predlagatelj poslati zvezni organizaciji za standardizacijo obrazložitev in podatke, na podlagi katerih se lahko oceni utemeljenost predloga, po sprejetju predloga pa mora poslati tudi predosnutek ustreznega standarda.

26. člen

Za izdelavo osnutkov in predlogov jugoslovanskih standardov se oblikujejo v zvezni organizaciji za standardizacijo komisije za standarde, za koordinacijo njihovega strokovnega dela pa koordinacijske komisije za ustrezno področje standardizacije.

Komisije iz prvega odstavka tega člena so strokovna delovna telesa zvezne organizacije za standardizacijo, katerih člane imenuje funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo, in to na predlog zainteresiranih organizacij, skupnosti in organov.

Komisije za standarde določajo osnutke jugoslovanskih standardov, obravnavajo mnenja, pripombe in predloge v zvezi s temi osnutki in določajo predloge jugoslovanskih standardov.

Koordinacijske komisije skrbijo za strokovno usklajevanje načrtovanja in dela komisij za standarde in za usklajeno delo teh komisij in delovnih teles strokovnih mednarodnih organizacij za standardizacijo ter dajejo mnenja v zvezi z usklajevanjem jugoslovanskih standardov z mednarodnimi standardi.

Komisije iz prvega odstavka tega člena lahko dajejo funkcionarju, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo, strokovna mnenja in predloge za pospeševanje standardizacije, med drugim tudi predloge tehničnih priporočil, določenih s tem zakonom. Za člane komisij iz prvega odstavka tega člena se lahko imenujejo ugledni strokovnjaki za ustrezna področja oziroma panoge proizvodnje in storitvenih dejavnosti.

27. člen

Osnutek jugoslovanskega standarda se obravnava na način, ki vsem zainteresiranim subjektom omogoča, da dajo o njem svoje mnenje, pripombe in predloge.

Rok za obravnavo osnutka jugoslovanskega standarda in za pošiljanje mnenj, pripomb in predlogov je mesec dni od objave informacije, da je dan osnutek jugoslovanskega standarda v obravnavo, če ni določen daljši rok.

28. člen

Predpisi o jugoslovanskih standardih se objavijo v Uradnem listu SFRJ, jugoslovanski standardi pa v posebni izdaji zvezne organizacije za standardizacijo.

Spremembe, dopolnitve in popravki jugoslovanskih standardov se objavijo kot dodatek k posebni izdaji jugoslovanskih standardov.

Ceno posebne izdaje iz prvega in drugega odstavka tega člena določi funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo, v sporazumu s funkcionarjem, ki vodi zvezni upravni organ za finance.

29. člen

Z metodološkimi navodili funkcionarja, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo, se uredijo: način dela delovnih teles zvezne organizacije za standardizacijo, postopki in strokovna pravila procesa standardizacije ter način označevanja jugoslovanskih standardov in njihove usklajenosti z mednarodnimi standardi.

2. Interni in panožni standardi

30. člen

Organizacije združenega dela in skupnosti organizacij združenega dela smejo sprejemati interne in panožne standarde:

1)

za proizvode, dela in storitve, za katere niso sprejeti obvezni jugoslovanski standardi oziroma predpisi, ki jih določa ta zakon;

2)

za elemente, ki niso določeni z obveznim jugoslovanskim standardom.

Z internim oziroma panožnim standardom se smejo določiti strožje zahteve od tistih, ki so določene z obveznim jugoslovanskim standardom ali s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, da bi se dosegla boljša kakovost proizvoda od predpisane.

Zaradi tipizacije se z internim oziroma panožnim standardom lahko določi ožja izbira delov in sestavov proizvodov, določenih z obveznim jugoslovanskim standardom ali s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.

Proizvodi, proizvedeni po internem oziroma po panožnem standardu, morajo biti označeni z oznako ustreznega standarda ter morajo izpolnjevati pogoje in zahteve, ki so določeni z zadevnim standardom.

Interni in panožni standardi se ne smejo sprejemati in uporabljati zato, da bi se oviral promet blaga in storitev.

31. člen

Organizacije združenega dela, ki so združene v skupnosti na podlagi zveznega zakona, da bi se zagotovilo in uresničilo nemoteno delovanje določenih dejavnosti kot tehnološko enotnih sistemov, pomembnih za vso državo, določajo svoje programe standardizacije ter sprejemajo in uporabljajo panožne standarde, s katerimi: