119. Zakon o računovodstvu
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RAČUNOVODSTVU
Razglaša se zakon o računovodstvu, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 23. februarja 1989.
Beograd, 23. februarja 1989
Predsednik Predsedstva SFRJ: Raif Dizdarević l. r.
Podpredsednik Skupščine SFRJ: Spasoje Medenica l. r.
Z A K O N
O RAČUNOVODSTVU
Ta zakon ureja vodenje poslovnih knjig, oblikovanje in gibanje knjigovodskih listin; vrste periodičnih in letnih računovodskih izkazov in poslovnih poročil; zaključevanje poslovnih knjig in roke za hrambo knjigovodskih listin, poslovnih knjig, računovodskih izkazov in poslovnih poročil; obliko in vsebino računovodskih izkazov in poslovnih poročil; način ocenjevanja postavk računovodskih izkazov; obveznost revizije računovodskih izkazov (letnih obračunov); pošiljanje ter objavljanje periodičnih poročil ter polletnih in letnih obračunov.
Ta zakon se nanaša na vse pravne osebe s sedežem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki opravljajo dejavnosti, določene z zveznim zakonom o enotni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacija).
Organizacija zagotavlja podatke o poslovanju in podatke o rezultatih poslovanja, ki so nujni za uresničevanje samoupravljanja delavcev v organizacijskih delih, na način in v obsegu, ki sta določena s splošnim aktom.
Ta zakon se nanaša tudi na delovne oziroma poslovne enote in na podjetja oziroma druge pravne subjekte v tujini, v katerih ima organizacija vložen kapital, če za takšne enote, podjetja in druge pravne subjekte s tujimi predpisi ni določena obveznost posebnega vodenja knjig in predlaganja oziroma revizije letnih obračunov ter ugotavljanja rezultatov poslovanja.
Delovne oziroma poslovne enote in podjetja oziroma drugi pravni subjekti v tujini, v katerih ima domača organizacija vložen kapital in za katere je s tujimi predpisi določena obveznost vodenja knjig in predlaganja oziroma revizije letnih obračunov ter ugotavljanja rezultatov poslovanja, uporabljajo te predpise, vendar pa ugotovljeni rezultat prenesejo v državo oziroma izgubo pri poslovanju krijejo v skladu z zveznim zakonom, ki ureja opravljanje dejavnosti v tujini.
Organizacije se po tem zakonu razvrščajo na majhne, srednje in velike, kar je odvisno od števila zaposlenih, prihodka in seštevka poslovne aktive po letnih obračunih v enem iz zadnjih dveh poslovnih let. Organizacija se med tekočim poslovnim letom ne more prerazvrstiti po velikosti.
Med majhne organizacije se razvrsti tista, ki izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih treh meril:
1) povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur - do 50 delavcev;
2) letni prihodek je manjši od 8.000 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov (bruto) na delavca v gospodarstvu Jugoslavije ali republike oziroma avtonomne pokrajine;
3) povprečna vrednost (na začetku in na koncu poslovnega leta) poslovne aktive je manjša od 6.000 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov (bruto) na delavca v gospodarstvu Jugoslavije ali republike oziroma avtonomne pokrajine.
Med srednje organizacije se razvrsti tista, ki izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih treh meril:
1) povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur je manjše od 250;
2) letni prihodek je manjši od 40.000 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov (bruto) na delavca v gospodarstvu Jugoslavije ali republike oziroma avtonomne pokrajine;
3) povprečna vrednost (na začetku in na koncu poslovnega leta) poslovne aktive je manjša od 30.000 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov (bruto) na delavca v gospodarstvu Jugoslavije ali republike oziroma avtonomne pokrajine.
Med velike organizacije se razvrsti tista, ki ni razvrščena po merilih iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
Na novo ustanovljena organizacija se razvrsti po drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena na podlagi podatkov iz svojega tekočega polletnega oziroma letnega obračuna in števila mesecev poslovanja v obračunskem obdobju.
Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije objavi vsako leto do konca marca za preteklo leto podatek o povprečnem mesečnem bruto osebnem dohodku na delavca v gospodarstvu SFRJ.
Organizacija, katere poslovanje je urejeno s posebnim zveznim zakonom, uporablja določbe tega zakona, če s tem posebnim zveznim zakonom ni drugače določeno.
Zvezni zakon iz prvega odstavka tega člena načel in pravil ocenjevanja bilančnih postavk in revalorizacije ne sme urejati drugače kot ta zakon.
Zveza računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je pooblaščena določiti računovodska načela in računovodske standarde.
II. POSLOVNE KNJIGE IN KNJIGOVODSKE LISTINE
Poslovne knjige so predpisane enotne evidence in druge evidence o stanju in gibanju premoženja in terjatev (sredstva), kapitala in obveznosti (obveznosti do virov sredstev), prihodkov, odhodkov in rezultatov poslovanja organizacije.
V poslovnih knjigah se zagotovijo podatki za:
1) vpogled v stanje in gibanje sredstev ter obveznosti do njihovih virov;
2) ugotavljanje prihodka, odhodka in rezultatov poslovanja;
3) razporejanje pozitivnega rezultata poslovanja (dohodka in dobička);
4) kritje negativnega rezultata poslovanja (izgube);
5) spremljanje procesa poslovanja, med drugim stroškov in učinkov;
6) spremljanje delovnega procesa in izkazovanje posameznih rezultatov dela in poslovanja delavcev;
7) usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, usmerjanje razvoja in pripravljanje planov;
8) izdelovanje kalkulacij;
9) sestavljanje poročil in analiz.
Poslovne knjige se vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za družbenopolitične skupnosti, njihove organe, organizacije in sklade ter za druge organizacije, ki proračunsko financirajo svoje poslovanje, predpiše vodenje poslovnih knjig po sistemu proračunskega (kameralnega) knjigovodstva, za majhne organizacije v določenih dejavnostih pa po sistemu enostavnega knjigovodstva.
Poslovne knjige so javne listine.
Poslovne knjige so lahko v prostih listih, vezane ali prenesene na enega izmed nosilcev podatkov avtomatske ali mikrografske obdelave, tako da se lahko po potrebi tiskajo ali prikažejo na zaslonu.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše obliko in način vodenja poslovnih knjig ter katere organizacije iz drugega odstavka tega člena vodijo poslovne knjige po sistemu proračunskega (kameralnega) knjigovodstva oziroma v katerih dejavnostih vodijo majhne organizacije poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva.
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo predpiše obliko in način vodenja poslovnih knjig za zavode, enote in organizacije Jugoslovanske ljudske armade ter obliko in način vodenja materialne evidence za oborožitvena sredstva in vojaško opremo teritorialne obrambe.
Poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva se vodijo po enotnih računih, predpisanih s kontnim planom.
Za organizacije s področja gospodarstva se predpiše kontni plan iz prvega odstavka tega člena, ki temelji na funkcionalnem načelu, z naslednjo vsebino razredov:
0 - Stalna sredstva, izvenposlovna sredstva in izguba
1 - Kratkoročne terjatve, denarna sredstva in aktivni obračunski konti
2 - Kratkoročne obveznosti in pasivni obračunski konti
3 - Material, nadomestni deli in drobni inventar
5 - Prost (obratni obračun in druge potrebe)
6 - Proizvodnja, proizvodi in blago
9 - Kapital, dolgoročne obveznosti, obveznosti do virov izvenposlovnih sredstev in izvenbilančni konti.
Poslovne knjige po sistemu proračunskega (kameralnega) knjigovodstva se vodijo po enotnih računih prihodkov in odhodkov.
Organizacija razčlenjuje enotne račune iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena glede na svoje potrebe na analitične račune (analitični konti plan).
Zvezni izvršni svet predpiše kontne plane iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ter kontne plane za organizacije iz 4. člena tega zakona.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše vsebino posameznih računov v kontnih planih.
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo predpiše kontni plan in vsebino računov v kontnem planu za zavode, enote in organizacije Jugoslovanske ljudske armade.
Poslovne knjige, ki se vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, so: dnevnik, glavna knjiga in pomožne knjige.
Dnevnik je knjiga, v katero se knjižijo po kronološkem zaporedju vse poslovne spremembe.
Glavna knjiga sestoji iz računov, na katere se knjižijo stanja in spremembe sredstev ter obveznosti do njihovih virov, odhodki in prihodki, stroški in učinki ter rezultat poslovanja.
Za pomožne knjige iz prvega odstavka tega člena se štejejo: blagajniška knjiga, knjiga osnovnih sredstev in analitične evidence, terjatev in obveznosti, materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja, nedokončane proizvodnje, končnih izdelkov in blaga ter druge pomožne knjige.
Poslovne knjige, ki se vodijo po sistemu proračunskega (kameralnega) knjigovodstva, so: dnevnik, knjiga prihodkov, knjiga odhodkov, blagajniška knjiga, knjiga žiro računov, knjiga inventarja, knjiga materiala ter knjiga terjatev in obveznosti.
Poslovne knjige, ki se vodijo po sistemu enostavnega knjigovodstva, so: dnevnik, blagajniška knjiga, knjiga žiro računov, knjiga dolžnikov in upnikov, knjiga osnovnih sredstev ter knjiga proizvodov in blaga.
V poslovnih knjigah se knjižijo začetna stanja in poslovne spremembe.
Knjiži se po načelih skrbnosti in ažurnosti.
Poslovne knjige se vodijo tako, da omogočajo kontrolo pravilnosti knjiženja, hrambo in uporabo podatkov ter vpogled v kronologijo knjiženja in v vse spremembe na računih glavne knjige in v pomožnih knjigah.
Organizacija lahko vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov v celoti ali delno zaupa drugi pravni osebi.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko majhna organizacija vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov v celoti ali delno zaupa tudi strokovni fizični osebi.
Ne glede na prvi in drugi ostavek tega člena lahko Zvezni izvršni svet predpiše, da posamezne organizacije ne smejo zaupati drugi pravni ali fizični osebi vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov.
Oseba, ki ji je zaupano vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov, je v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena odgovorna po tem zakonu.
Vsaka poslovna sprememba v sredstvih in obveznostih do njihovih virov, odhodkih in prihodkih, stroških in učinkih ter v rezultatih poslovanja se knjiži samo na podlagi pravilne in verodostojne knjigovodske listine.
Knjigovodska listina je zapisan dokaz poslovne spremembe v skladu z računovodskimi načeli in standardi.
Vsebina knjigovodske listine mora biti taka, da kaže poslovno spremembo in da vsebuje ustrezne podatke za knjiženje.
S knjigovodskimi listinami so mišljeni tudi začetna bilanca, elaborati o popisu premoženja in elaborati o usklajevanju terjatev in obveznosti ter knjigovodski obračuni.
Za verodostojno knjigovodsko listino se šteje tudi podatek, dobljen prek telekomunikacijskih sredstev. Pošiljatelj je odgovoren, da podatek ob sprejemu za telekomunikacijski prenos temelji na verodostojni knjigovodski listini.
S kontrolo knjigovodskih listin pred knjiženjem se ugotavljajo njihova pravilnost, točnost in zakonitost.
Organizacija mora s samoupravnim splošnim aktom oziroma splošnim aktom določiti delavca oziroma delavce, ki so odgovorni za zakonitost in pravilnost nastanka poslovne spremembe in plačevanja, urediti gibanje knjigovodskih listin in določiti roke za njihovo posredovanje v nadaljnjo obdelavo oziroma knjiženje. Knjigovodsko listino je treba poslati knjigovodstvu najpozneje v 8 dneh po nastali spremembi oziroma sestavljanju knjigovodske listine.
Če organizacija knjiži računalniško, mora predpisati tudi interne kontrolne postopke, s katerimi zagotavlja, da so vse poslovne spremembe vnesene za obdelavo, da so točno obdelane, da kot take ažurirajo ustrezne poslovne knjige v računalniških nosilcih podatkov in da se obdelani podatki nepooblaščeno ne spreminjajo.
III. PERIODIČNI IN LETNI OBRAČUNI TER POSLOVNA POROČILA
Organizacija ugotavlja stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na dan 30. junija (polletni obračun) in 31. decembra (letni obračun) poslovnega leta ter rezultate poslovanja (prihodke in odhodke) od začetka poslovnega leta do dneva ugotavljanja stanja.
S poslovnim letom je po tem zakonu mišljeno koledarsko leto.
Letni obračun se sestavlja tudi ob začetku postopka redne likvidacije ali stečajnega postopka ter ob statusnih spremembah.
Polletni in letni obračun se izkažeta v bilanci stanja in bilanci uspeha, letni obračun pa tudi v dodatnem računovodskem izkazu - dodatku.
Organizacija lahko za svoje potrebe sestavlja periodične obračune tudi za krajša obdobja, kot je predpisano v 16. členu tega zakona.
Periodični obračuni iz prvega odstavka tega člena se sestavljajo po določbah tega zakona, ki se nanašajo na sestavljanje polletnih obračunov.
Organizacija lahko predloži periodični obračun iz 18. člena tega zakona službi družbenega knjigovodstva, na podlagi česar nastanejo pravice in obveznosti, ki se ugotavljajo na podlagi periodičnih obračunov.
Združena in sestavljena podjetja, organizacije, ki so združile v drugo organizacijo sredstva v znesku, ki je večji od 50% njenega premoženja, ter druge organizacije, za katere je to predpisano z zveznim zakonom, sestavljajo konsolidirano bilanco stanja in konsolidirano bilanco uspeha za poslovno leto (povezana podjetja).
Konsolidirana bilanca stanja in konsolidirana bilanca uspeha povezanih podjetij sta njihovi letna zbirna bilanca stanja in letna zbirna bilanca uspeha, zmanjšani za zneske iz medsebojnega financiranja ter medsebojnega in internega prometa.
Skupaj z letnim obračunom se sestavi poročilo o poslovanju, vsake tri mesece pa trimesečno poročilo.
IV. ZAKLJUČEVANJE POSLOVNIH KNJIG TER HRAMBA KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG, RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN POSLOVNIH POROČIL
Ko se konča poslovno leto, se po knjiženju vseh poslovnih sprememb, po obračunu in po predzaključnih knjiženjih poslovne knjige zaključijo in sestavijo računovodski izkazi o stanju in uspehu.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se poslovne knjige, ki se uporabljajo dve leti ali dlje, zaključijo, ko se nehajo uporabljati.
Organizacija mora skrbno hraniti poslovne knjige in knjigovodske listine ter za to določiti odgovorno osebo.
Odgovorna oseba iz prvega odstavka tega člena mora ob začetku postopka redne likvidacije ali stečajnega postopka zapisniško izročiti poslovne knjige in knjigovodske listine, ki so ji zaupane v hrambo, likvidacijskemu oziroma stečajnemu upravitelju.
Letni obračuni in končni obračuni osebnega dohodka delavcev se hranijo trajno.
Organizacija mora trajno hraniti izplačilne sezname osebnih dohodkov delavcev za obdobja, za katera nima končnih obračunov osebnih dohodkov.
Glavna knjiga in dnevnik se hranita najmanj 10 let, pomožne knjige pa najmanj 5 let.
Polletni in drugi periodični obračuni in knjigovodske listine, na podlagi katerih je bilo knjiženo, se hranijo najmanj 5 let od zadnjega dne poslovnega leta, na katero se nanašajo.
Organizacija, ki je z zveznim zakonom pooblaščena za opravljanje plačilnega prometa, hrani najmanj 3 leta listine, ki se nanašajo na plačilni promet.
Prodajni in kontrolni bloki, pomožni obrazci in podobna dokumentacija se hranijo najmanj 2 leti po izteku roka, predpisanega za predložitev letnih obračunov za leto, na katero se te listine nanašajo.
Letni obračuni iz prvega odstavka tega člena in polletni oziroma drugi periodični obračuni iz četrtega odstavka tega člena se hranijo v izvirniku, knjigovodske listine iz prvega do šestega odstavka tega člena pa v izvirniku ali prenesene na enega izmed nosilcev podatkov avtomatske ali mikrografske obdelave.
Organizacija ter organi, organizacije in osebe, ki opravljajo pregled in revizijo poslovnih knjig, morajo knjigovodske listine in podatke varovati kot poslovno oziroma uradno tajnost na način, določen z zakonom ali splošnim aktom organizacije.
Knjigovodske listine in podatke, ki so uradna, državna ali vojaška tajnost, morajo organizacija ter organi, organizacije in osebe, ki opravljajo pregled in revizijo poslovnih knjiga, varovati na način, določen z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo te tajnosti.
V. OBLIKA IN VSEBINA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN POSLOVNIH POROČIL
Organizacija izkazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na dan bilanciranja na obrazcu, ki je sestavni del tega zakona (priloga: Bilanca stanja).
Bilanca iz prvega odstavka tega člena se sestavi kot dvostranski pregled, v katerem se aktiva izkaže na levi, pasiva pa na desni strani, ali kot izkaz, v katerem je aktiva pred pasivo.
Bilanco iz prvega odstavka tega člena sestavijo pri izdelavi letnega obračuna srednje in velike organizacije, kot tudi majhne organizacije, katerih bilanca je udeležena pri konsolidiranju.
Polletna bilanca srednjih in velikih organizacij se sestavi po skrajšani bilančni shemi, v kateri so iz sheme iz prvega odstavka tega člena izpuščene vse postavke, označene z arabskimi številkami. Majhne organizacije ne sestavijo polletne bilance.
Majhne organizacije, katerih bilanca ni udeležena pri konsolidiranju, sestavijo letno bilanco po skrajšani shemi iz četrtega odstavka tega člena, v kateri se izpolnijo tudi postavke materialnih naložb, označene z arabskimi številkami v shemi iz prvega odstavka tega člena.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše bilančne sheme za organizacije iz 4. člena in drugega odstavka 7. člena tega zakona ter vsebino posameznih postavk ter način sestavljanja bilanc iz prvega, četrtega in petega odstavka tega člena, pri čemer se pri postavkah aktive zagotovi bruto načelo izkazovanja postavk tekočega leta.
Ugotavljanje prihodkov, odhodkov in rezultata poslovanja
(dohodka, dobička in izgube) v poslovnem letu do dneva bilanciranja izkazuje organizacija v bilanci uspeha na obrazcu, ki je sestavni del tega zakona (priloga: Bilanca uspeha).
Po shemi iz prvega odstavka tega člena sestavijo letno bilanco uspeha velike organizacije, kot tudi majhne in srednje organizacije, katerih letni obračuni se konsolidirajo.
Polletna bilanca uspeha vseh organizacij in letna bilanca majhnih in srednjih organizacij, ki niso udeležene pri konsolidiranju, se sestavita po skrajšani shemi, v kateri so iz sheme iz prvega odstavka tega člena izpuščene vse postavke, označene z arabskimi številkami.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše bilančne sheme za organizacije iz 4. člena in iz drugega odstavka 7. člena tega zakona ter vsebino posameznih postavk ter način sestavljanja bilanc iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
Razporeditev rezultata poslovanja, ustvarjenega v poslovnem letu do dneva bilanciranja, je sestavni del bilance uspeha iz 27. člena tega zakona. Razporeditev rezultata poslovanja se izkazuje na obrazcu, ki je sestavni del tega zakona (priloga: Razporeditev rezultata).
Obveznosti organizacije iz davkov in prispevkov iz rezultata se v seštevku ne morejo ugotoviti v večjem znesku od dobička, ugotovljenega v obrazcu iz prvega odstavka tega člena. Če pa do tega vseeno pride, se ugotovljeni zneski vseh davkov in prispevkov iz rezultata, ne glede na osnovo za njihovo izračunavanje, sorazmerno zmanjšajo, da se v seštevku izenačijo z zneskom ugotovljenega dobička.
Organizacija iz dohodka ne sme kriti nepokritih izgub iz prejšnjih let, če bi s tem izkazala ali povečala tekočo izgubo, in ne sme v nepokrite tekoče izgube vračunati več vkalkuliranih osebnih dohodkov nad ravnjo, ki se ne všteva v osnovo za obdavčevanje, temveč mora to razliko nadomestiti iz osebnih dohodkov delavcev v naslednjem obračunskem obdobju oziroma na drug način.
Služba družbenega knjigovodstva mora po vsakem predloženem obračunu organizaciji takoj vrniti z zbirnih računov več vplačane davke in prispevke iz rezultata.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše vsebino posameznih postavk in način sestavljanja razporeditve rezultata.
3. Dodatni računovodski izkaz - dodatek
Dodatni računovodski izkaz se sestavi skupaj z letnim obračunom in vsebuje predvsem naslednje podatke:
1) o odmiku od pravil ocenjevanja z razlogi za to;
2) o uporabljeni metodi ocenjevanja, če se za posamezne bilančne postavke lahko uporabi več metod ocenjevanja, z obrazložitvijo njene uporabe;
3) o razlogih, zaradi katerih je bila spremenjena metoda ocenjevanja, s kvantifikacijo učinkov sprememb na premoženje, finančni položaj in rezultat organizacije;
4) o vštevanju obresti v ceno investicij med graditvijo ter v zaloge nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov, pri katerih traja ciklus dlje, in če se te naložbe financirajo iz sposojenega kapitala;
5) o uporabljenem načinu revalorizacije;
6) o učinkih revalorizacije med letom po vrstah revalorizacije, vštevši upniške izgube in dolžniške dobičke iz dolgoročnih plasmajev in obveznosti;
7) o posebnih podatkih, potrebnih za dodatno preverjanje položaja in rezultata poslovanja;
8) o terjatvah in obveznostih s podatki o rokih dospelosti po posameznih vrstah obveznosti in terjatev;
9) o amortizaciji s pojasnili o uporabljenih postopkih obračunavanja amortizacije in spremembe stanja popravka vrednosti med letom;
10) o spremembi stalnega premoženja s podatki o vrsti sprememb, nastalih v poslovnem letu;
11) o zmanjšanju vrednosti in rezervaciji s podatki o spremembah posameznih bilančnih postavk, nastalih v poslovnem letu;
12) o posebnih podatkih velikih organizacij, potrebnih za dodatno preverjanje položaja in poslovanja.
Pri sestavljanju dodatnega računovodskega izkaza srednjim organizacijam ni treba dati podatkov iz 9. do 12. točke, majhnim organizacijam pa podatkov iz 8. do 12. točke prvega odstavka tega člena.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše obliko dodatka in vsebino podatkov za dodatna preverjanja finančne strukture, položaja in rezultata organizacije, potrebna sami organizaciji in njenim poslovnim partnerjem, iz 6., 7., 8., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena.
Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko med posebne podatke iz 7. in 12. točke prvega odstavka tega člena uvrstijo tudi podatki, predpisani za druge namene z zveznim zakonom ali družbenim dogovorom, sklenjenim na ravni Socialistične federativne republike Jugoslavije; v tem primeru je treba takšne podatke posebno označiti.
Letnim obračunom (bilanca stanja, bilanca uspeha in dodatek) priložijo velike organizacije poročilo o poslovanju.
Poročilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje predvsem:
1) prikaz finančnega položaja in finančne strukture;
2) prikaz razvoja poslovanja, med drugim tudi izkoriščanja zmogljivosti;
4) kazalnike fizičnega obsega poslovanja;
5) oceno o verjetnem bodočem razvoju poslovanja z obrazložitvijo;
6) podatke o kakovosti proizvodnega programa in njegovi perspektivnosti;
7) podatke o dejavnostih na področju raziskovanja in razvoja;
8) informacije o odkupu lastnih delnic.
Poročilo o poslovanju vsebuje tudi druge podatke in ocene o poslovanju organizacije ter obrazložitev o spremembah v računovodskih izkazih.
Individualni ali kolegijski poslovodni organ organizacije sestavi po izteku vsakega trimesečja v poslovnem letu poročilo, ki vsebuje predvsem naslednje podatke:
1) znesek ustvarjenega neto prihodka v enakem obdobju predhodnega leta;
2) znesek ustvarjenega neto prihodka v vsakem predhodnem trimesečju tekočega poslovnega leta;
3) podatke o številu zaposlenih delavcev in o njihovih obračunanih bruto osebnih dohodkih.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše obliko in vsebino trimesečnega poročila.
VI. OCENJEVANJE POSTAVK RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Z ocenjevanjem postavk računovodskih izkazov je po tem zakonu mišljeno ugotavljanje vrednosti bilančnih postavk.
Pri sestavljanju računovodskih izkazov mora organizacija upoštevati naslednja splošna načela ocenjevanja:
1) načelo stalnosti - ki predvideva trajnost poslovanja organizacije, iz česar izhajata periodičnost in začasnost poročanja, in to, da ni obvezno popolnoma točno ocenjevanje po tržnih cenah, ki je nujno samo ob prenehanju dela organizacije;
2) načelo doslednosti - po katerem je treba izbrana pravila ocenjevanja v daljšem časovnem obdobju iz leta v leto dosledno uporabljati, v primeru njihove spremembe pa v dodatku izkazati učinke te spremembe in obrazložiti, zakaj je do nje prišlo;
3) načelo previdnosti pri bilanciranju, ki vsebuje:
a) načelo realizacije - po katerem se smejo v bilanco vključiti samo realizirani dobički;
b) načelo neenake vrednosti (imparitete) - po katerem se za bilanciranje postavk aktive uporabljajo najmanjše verjetne vrednosti, za bilanciranje obveznosti pa največje verjetne vrednosti, iz česar izhaja v bilanci uspeha odmerjanje odhodkov navzgor in prihodkov navzdol ter upoštevanje vseh razvrednotenj
(depreciacij) in rezervacij ne glede na to, ali je rezultat poslovnega leta zaradi tega dobiček ali izguba;
4) načelo vzročnosti prihodkov in odhodkov - po katerem se upoštevajo vsi prihodki in odhodki, ki se nanašajo na opazovano obračunsko obdobje, ne glede na datum realizacije prihodkov
(zaračunana realizacija) ali plačilo odhodkov;
5) načelo posamičnega ocenjevanja stvari, pravic in obveznosti - pri čemer morajo morebitna skupinska ocenjevanja, uvedena zaradi smotrnosti, izhajati iz posamičnih ocen;
6) načelo časovne povezanosti bilanc - po katerem se mora otvoritvena bilanca za vsako poslovno leto ujemati z zaključno bilanco predhodnega poslovnega leta.
Temeljno pravilo ocenjevanja bilančnih postavk je pravilo nabavne vrednosti za tuje učinke oziroma lastne cene za lastne učinke.
Pravilo iz prvega odstavka tega člena izhaja iz splošnih načel ocenjevanja, zlasti pa iz načel stalnosti, realizacije in vzročnosti.
Pravilo iz prvega odstavka tega člena se sme zanemariti samo zaradi načela neenake vrednosti in zaradi odprave vpliva inflacije.
B. Usklajevanje poslovnih knjig in popis sredstev in obveznosti
Usklajevanje prometa in stanja glavne knjige z dnevnikom ter pomožnih knjig z glavno knjigo se opravi, preden se sestavijo polletni in letni obračuni in pred popisom (inventuro).
Knjigovodsko stanje sredstev, terjatev in obveznosti se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ki se ugotavlja s popisom (inventuro).
Sredstva, terjatve in obveznosti popiše (inventura) organizacija na koncu poslovnega leta s stanjem na dan 31. decembra (v nadaljnjem besedilu: redni popis).