Uredba o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami

259.

Na podlagi prvega odstavka 49. člena zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89) izdaja Zvezni izvršni svet po poprejšnjem mnenju Gospodarske zbornice Jugoslavije

U R E D B O 
O NOMENKLATURI SREDSTEV ZA AMORTIZACIJO Z LETNIMI AMORTIZACIJSKIMI STOPNJAMI

Ta uredba predpisuje nomenklaturo sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami (v nadaljnjem besedilu: nomenklatura za amortizacijo), ki je sestavni del te uredbe.

Vse pravne osebe s sedežem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji morajo materialne in nematerialne naložbe pri uporabi (aktiviranju) razporediti v amortizacijske skupine in dele amortizacijskih skupin, predpisane v nomenklaturi za amortizacijo.

V prvem stolpcu nomenklature za amortizacijo so z arabskimi številkami navedene zaporedne številke vseh predpisanih amortizacijskih skupin. V drugem stolpcu je ime vsake amortizacijske skupine in vsakega dela amortizacijske skupine. Deli amortizacijskih skupin v omenjenem stolpcu so označeni z arabskimi številkami z oklepaji, črkami ali alineami. V tretjem stolpcu je za vsak del amortizacijske skupine navedena letna amortizacijska stopnja.

Materialne naložbe po tej uredbi so: gradbeni objekti (vse stavbe in drugi gradbeni objekti); stroji, naprave, postroji in druga oprema; transportna sredstva; sredstva inventarja in pohištva; večletni nasadi, gozdovi in plantaže hitrorastočega drevja; plemenska in delovna živina.

Nematerialne naložbe po tej uredbi so: denarna in druga vlaganja za pridobitev pravice do tehnologije (pravica do patenta, do industrijskega vzorca ali modela, do zaščitnega znaka, do tehnične in tehnološke dokumentacije za proizvodnjo proizvodov, delov proizvodov ali določenega materiala); denarna in druga vlaganja za raziskovanje in večletni razvoj zaradi zboljševanja organizacije dela ali proizvodnje oziroma opravljanja storitev (inovacije, racionalizacije ipd.); denarna ali druga vlaganja za pridobivanje koncesij za obdobje, daljše od enega leta; denarna ali druga vlaganja za pridobitev pravice do uporabe opreme iz naslova leasinga; denarna in druga vlaganja za pridobitev pravice do uporabe zemljišča, večletnih nasadov, gozdov, drevesnih plantaž, plemenske in delovne živine, gradbenih objektov in opreme, transportnih sredstev in sredstev pohištva in inventarja na podlagi služnosti ali zakupa za čas, daljši od enega leta; denarna in druga vlaganja za izvajanje komasacij, arondacij ali drugih ukrepov za trajnejše pospeševanje proizvodnje na področju poljedelstva ali druge kmetijske proizvodnje. Nematerialne naložbe so tudi vlaganja za ustanovitev in začetek dela, ki jih je pravna oseba dobila od ustanovitelja (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljska vlaganja).

Materialne naložbe, s katerimi razpolaga pravna oseba, po imenu in natančnejšemu opisu imena pa niso navedene v nomenklaturi za amortizacijo, se razporedijo v amortizacijske skupine in dele amortizacijskih skupin, v katere so razporejene njim najpodobnejše materialne naložbe.

Podobnost materialnih naložb se ugotovi po namenu, za katerega se uporabljajo, v okviru istega namena pa po vrsti materiala, uporabljenega za njihovo graditev oziroma izdelavo.

Če je za materialno naložbo pri graditvi oziroma izdelavi uporabljen različen material, se za ugotavljanje podobnosti vzame material, ki je pretežno uporabljen za graditev oziroma izdelavo, pretežnost materiala pa se izračuna po dinarski ceni tega materiala glede na druge materiale, uporabljene za graditev oziroma izdelavo.

Za materialne naložbe, ki so v nomenklaturi za amortizacijo razporejene v amortizacijske skupine 33 do 51, amortizacijske skupine 65 do 77, amortizacijsko skupino 98 in 9. točko amortizacijske skupine 100, se letne amortizacijske stopnje, predpisane v tretjem stolpcu nomenklature za amortizacijo uporabljajo, če se te materialne naložbe v letu, za katero se amortizacija obračunava, niso uporabljale z večjo intenzivnostjo od intenzivnosti dela, ki ustreza delu v dveh izmenah.

Če so se materialne naložbe iz prvega odstavka tega člena v letu, za katero se obračunava amortizacija, uporabljale z večjo intenzivnostjo od intenzivnosti dela, ki ustreza delu v dveh izmenah, se amortizacijska stopnja, predpisana zanje v nomenklaturi za amortizacijo, poveča v sorazmerju z njihovo večjo uporabo od intenzivnosti dela, ki ustreza delu v dveh izmenah, največ pa do 50% nad letno stopnjo, predpisano za te materialne naložbe v nomenklaturi za amortizacijo. Tako povečane amortizacijske stopnje se za te materialne naložbe štejejo za najnižje amortizacijske letne stopnje za obračunavanje amortizacije.

Po tej uredbi se šteje, da so se materialne naložbe, ki so v nomenklaturi za amortizacijo razporejene v amortizacijske skupine 33 do 51, amortizacijske skupine 65 do 77 in 9. točko amortizacijske skupine 100, uporabljale z intenzivnostjo dela, večjo od intenzivnosti, ki ustreza delu v dveh izmenah, če so se v letu, za katero se obračunava amortizacija, uporabljale več kot 4.400 ur (vštevši v to tudi čas priprave za začetek dela in čas pospravljanja po končanem delu). Šteje se, da so se materialne naložbe iz amortizacijske skupine 98 iz nomenklature za amortizacijo uporabljale z intenzivnostjo dela, ki ustreza delu v dveh izmenah, če so se materialne naložbe v letu, za katero se obračunava amortizacija, uporabljale za prevoz več kot 60.000 kilometrov.