na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv v Novi Gorici
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 67-3237/2003, stran 10406 DATUM OBJAVE: 11.7.2003
VELJAVNOST: od 12.7.2003 / UPORABA: od 12.7.2003
RS 67-3237/2003
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 1.1.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
3237. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv v Novi Gorici
Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 12. člena zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97, 32/97 in 24/03) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici
o ustanovitvi javnega zavoda
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem sklepom Republika Slovenija ureja pravnoorganizacijsko obliko izvajanja javne službe varstva arhivskega gradiva in delovanje javnega zavoda Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (v nadaljnjem besedilu: arhiv), razmerja med ustanoviteljem in arhivom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja arhiva.
Ustanovitelj arhiva je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.
2. člen
Kot samostojni zavod je bil Pokrajinski arhiv v Novi Gorici prvič ustanovljen z odločbo Skupščine občine Nova Gorica dne 25. 11. 1971 ob soglasju skupščin občin Ajdovščina in Tolmin kot soustanoviteljic pod imenom Primorski arhiv v Novi Gorici (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/71 in 1/72). Poslovati je pričel 1. 1. 1972. Z odločbo oziroma soglasjem istih organov (št. 022/73 z dne 25. 2. 1974) je bil preimenovan v Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Zaradi uskladitve z zakonom o naravni in kulturni dediščini je bil ponovno ustanovljen od istih organov z odločbo št. 115-20/81 dne 11. 11. 1981. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (Uradni list RS, št. 17/98) je postala ustanoviteljica arhiva Republika Slovenija.
3. člen
Poslanstvo arhiva je trajno in celovito izvajanje varstva arhivskega gradiva v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko dejavnost.
Območje arhiva pokriva območje naslednjih upravnih enot: Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin.
4. člen
Ime arhiva: Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.
Sedež arhiva: Trg Edvarda Kardelja 3, 5000 Nova Gorica.
Arhiv je pravna oseba.
Arhiv je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici pod registrsko številko 1/00110/00.
5. člen
Arhiv uporablja pri poslovanju žig okrogle oblike z naslednjim besedilom: Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.
II. DEJAVNOST ARHIVA
6. člen
Arhiv v okviru javne službe opravlja naslednje dejavnosti:
-
vrednotenje dokumentarnega gradiva pri javnopravnih osebah, priprava pisnih navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, dajanje pojasnil v zvezi z dolžnostmi javnopravnih oseb glede dokumentarnega in arhivskega gradiva, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki upravljajo dokumentarno gradivo, ter delavcev ponudnikov storitev, ki opravljajo dela zajema, hrambe gradiva v digitalni obliki in spremljevalnih storitev,
-
priprava dodatnih pisnih strokovno-tehničnih navodil javnopravnim osebam za odbiranje in izročanje arhivskega gradiva v digitalni obliki v skladu z zakonom iz 3. člena tega sklepa,
-
evidentiranje in razglašanje zasebnega arhivskega gradiva pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb ter izvajanje strokovnega nadzora nad njimi,
-
sodelovanje z lastniki zasebnega arhivskega gradiva, strokovno svetovanje,
-
pridobivanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva,
-
strokovno obdelovanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva, ki je v arhivih, izdelovanje popisov, inventarjev, vodnikov in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in njihovo objavljanje ter objavljanje arhivskih virov,
-
vrednotenje javnega dokumentarnega gradiva v arhivih, izločanje nepotrebnega dokumentarnega gradiva in odbiranje arhivskega gradiva v arhivih ob strokovni obdelavi arhivskih fondov in zbirk,
-
hramba in materialno varovanje arhivskega gradiva,
-
vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gradiva,
-
evidentiranje arhivskega gradiva, ki je v zamejstvu in po svetu ter se nanaša na Slovenijo in Slovence, dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva ter izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu,
-
dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov,
-
posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom,
-
opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradivom,
-
izdajanje publikacij.
Arhiv kot tržne dejavnosti lahko opravlja naslednje dejavnosti:
-
organiziranje prireditev, ki niso vezane na osnovno dejavnost,
-
komisijska prodaja (arhivska trgovina).
Poslovne knjige in poročila arhiva morajo zagotavljati spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugimi sredstvi za opravljanje javne službe ločeno od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, zagotavljati morajo možnost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti ter učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ.
Arhiv lahko izvaja prodajo blaga in storitev na trgu le, če z njenim izvajanjem zagotavlja najmanj pokritje vseh odhodkov, povezanih s to dejavnostjo.
7. člen
Dejavnosti javne službe arhiva iz prvega odstavka prejšnjega člena so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24; v nadaljnjem besedilu: Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti) razvrščene v naslednje skupine:
|
S 91.120
|
Dejavnost arhivov
|
|
C 18.120
|
Drugo tiskanje
|
|
C 18.130
|
Priprava za tisk in objavo
|
|
C 18.140
|
Knjigoveštvo in sorodne dejavnost
|
|
C 18.200
|
Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
|
|
G 47.610
|
Trgovina na drobno s knjigami
|
|
G 47.690
|
Trgovina na drobno z izdelki za kulturo, šport in zabavo, d. n.
|
|
J 58.110
|
Izdajanje knjig
|
|
J 58.130
|
Izdajanje revij in druge periodike
|
|
J 58.190
|
Drugo založništvo, razen izdajanja programske opreme
|
|
K 62.900
|
Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
|
|
K 63.100
|
Dejavnosti v zvezi z računalniško infrastrukturo, obdelavo podatkov in gostovanjem ter povezane dejavnosti
|
|
K 63.920
|
Druge informacijske dejavnosti
|
|
M 68.200
|
Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
|
|
N 72.200
|
Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
|
|
N 73.120
|
Posredovanje oglaševalskega prostora
|
|
N 74.200
|
Fotografska dejavnost
|
|
N 74.300
|
Prevajanje in tolmačenje
|
|
N 74.990
|
Vse druge strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, d. n.
|
|
O 82.100
|
Pisarniške dejavnosti
|
|
O 82.300
|
Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
|
|
Q 85.590
|
Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.
|
|
Q 85.690
|
Pomožne dejavnosti za izobraževanje, d. n.
|
|
S 90.310
|
Obratovanje objektov za kulturne prireditve
|
|
S 91.110
|
Dejavnost knjižnic
|
C 18.130 Priprava za tisk in objavo,
C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
J 58.110 Izdajanje knjig,
J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike,
J 58.190 Drugo založništvo,
J 62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov,
J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti,
J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti,
J 63.120 Obratovanje spletnih portalov,
M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost v družboslovju in humanistiki,
M 74.200 Fotografska dejavnost,
N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti,
N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
R 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
R 91.011 Dejavnost knjižnic.
Tržne dejavnosti arhiva iz drugega odstavka prejšnjega člena so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščene v naslednje skupine:
|
G 47.610
|
Trgovina na drobno s knjigami
|
|
G 47.690
|
Trgovina na drobno z izdelki za kulturo, šport in zabavo, d. n.
|
|
S 90.310
|
Obratovanje objektov za kulturne prireditve«.
|
III. ORGANI ZAVODA
8. člen
Organi zavoda so:
-
direktor in
-
svet.
9. člen
Direktor
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje arhiva ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta arhiva. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Če svet arhiva ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi direktorja daje minister.
10. člen
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven družboslovne ali humanistične smeri,
-
ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju arhivske dejavnosti in pozna področje dela arhiva,
-
ima opravljen strokovni izpit s področja arhivske dejavnosti,
-
ima sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
-
ima visoko raven aktivnega znanja slovenskega jezika,
-
ima znanje najmanj enega svetovnega jezika na višji ravni in znanje najmanj enega svetovnega jezika na preživetveni ravni.