Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Arabsko republiko Egipt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom (BEGIDO)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 16-126/2010, stran 824 DATUM OBJAVE: 12.10.2010

VELJAVNOST: od 27.10.2010 / UPORABA: od 27.10.2010

RS (mednarodne) 16-126/2010

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 27.10.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 27.10.2010
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
126. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Arabsko republiko Egipt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom (BEGIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Arabsko republiko Egipt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom (BEGIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Arabsko republiko Egipt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom (BEGIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 20. seji 22. septembra 2010.
Št. 003-02-8/2010-15
Ljubljana, dne 30. septembra 2010
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ARABSKO REPUBLIKO EGIPT O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA, S PROTOKOLOM (BEGIDO)

1. člen

Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Arabsko republiko Egipt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom, podpisana v Kairu 15. decembra 2009.

2. člen

Konvencija s protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:(*)
K O N V E N C I J A
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ARABSKO REPUBLIKO EGIPT O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA
Republika Slovenija in Arabska republika Egipt
sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka,
sporazumeli:

1. ČLEN

OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. ČLEN

DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

1.

Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.

2.

Za davke od dohodka se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek ali na sestavine dohodka, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.

3.

Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:

a)

v Egiptu:

i)

davek od dohodkov fizičnih oseb, vključno z:

1.

dohodkom iz zaposlitve;

2.

dohodkom iz trgovinskih in industrijskih dejavnosti;

3.

dohodkom iz poklicnih dejavnosti (samostojnih osebnih storitev);

4.

dohodkom iz nepremičnin (vključno s kmetijskimi zemljišči, stavbami in opremljenimi prostori); ii) davek od dohodkov pravnih oseb (družb in osebnih družb); iii) davek, odtegnjen pri viru; iv) dodatni davki, določeni v odstotku od davkov, navedenih zgoraj, ali od drugih davkov (v nadaljevanju »egiptovski davek«);

b)

v Sloveniji:

i)

davek od dohodkov pravnih oseb, ii) dohodnina (v nadaljevanju »slovenski davek«).

4.

Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po datumu podpisa te konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.

3. ČLEN

SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV

1.

V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:

a)

i) izraz »Egipt« pomeni ozemlje Arabske republike Egipt, in ko se uporablja v geografskem pomenu, vključuje teritorialno morje in vsako območje ob obali zunaj teritorialnih voda, na katerem Egipt po egiptovski zakonodaji in v skladu z mednarodnim pravom izvaja svoje suverene pravice in ki je bilo določeno ali se določi kot območje, na katerem lahko Egipt uresničuje svoje pravice v zvezi z morskim dnom in njegovim podzemljem ter z njunimi naravnimi viri; ii) izraz »Slovenija« pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije in tista morska območja, na katerih lahko Slovenija izvaja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;

b)

izraza »država pogodbenica« in »druga država pogodbenica« pomenita Egipt ali Slovenijo, kakor zahteva sobesedilo;

c)

izraz »oseba« vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;

d)

izraz »družba« pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;

e)

izraza »podjetje države pogodbenice« in »podjetje druge države pogodbenice« pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;

f)

izraz »mednarodni promet« pomeni prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če se z ladjo ali letalom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;

g)

izraz »pristojni organ« pomeni:

i)

v Egiptu: ministra za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika; ii) v Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;

h)

izraz »državljan« pomeni:

i)

posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice; ii) pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje v državi pogodbenici.

2.

Kadar koli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.

4. ČLEN

REZIDENT

1.

V tej konvenciji izraz »rezident države pogodbenice« pomeni osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave, kraja ustanovitve ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi.

2.

Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:

a)

šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);

b)

če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

c)

če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;

d)

če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

3.

Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je sedež njene dejanske uprave.

5. ČLEN

STALNA POSLOVNA ENOTA

1.

V tej konvenciji izraz »stalna poslovna enota« pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje podjetja.

2.

Izraz »stalna poslovna enota« vključuje zlasti:

a)

sedež uprave,

b)

podružnico,

c)

pisarno,

d)

tovarno,

e)

delavnico,

f)

rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov;

g)

kmetijsko gospodarstvo ali plantažo.

3.

Izraz »stalna poslovna enota« vključuje tudi:

a)

gradbišče, projekt gradnje ali montaže ali postavitve ali vrtalno ploščad ali ladjo, ki se uporablja za iskanje ali razvoj naravnih virov, vključno z dejavnostmi nadzora v zvezi z njimi, vendar samo kadar tako gradbišče, projekt ali dejavnosti trajajo več kot šest mesecev;

b)

opravljanje storitev, vključno s svetovalnimi ali poslovodnimi storitvami, ki jih podjetje države pogodbenice opravlja z zaposlenimi delavci ali drugimi osebami, ki jih uporabi za ta namen, vendar samo če take dejavnosti (za isti ali povezan projekt) potekajo v državi v obdobju ali obdobjih, ki v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju skupaj znašajo več kot 183 dni.

4.

Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz »stalna poslovna enota« ne vključuje:

a)

uporabe prostorov samo za skladiščenje ali razstavljanje dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

b)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje ali razstavljanje;

c)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;

d)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;

e)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;

f)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih a) do e), če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.

5.

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja sedmi odstavek – v državi pogodbenici deluje v imenu podjetja druge države pogodbenice, za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v prvi omenjeni državi pogodbenici v zvezi s dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, če taka oseba:

a)

ima in običajno uporablja v tej državi pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, razen če dejavnosti take osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah navedenega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja, ali

b)

nima takega pooblastila, pač pa v prvi omenjeni državi običajno vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, iz katerih redno dobavlja dobrine ali blago v imenu podjetja.