Nalaganje dokumenta...
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 68-2931/2016, stran 9445 DATUM OBJAVE: 4.11.2016
VELJAVNOST: od 19.11.2016 / UPORABA: od 19.11.2016
RS 68-2931/2016
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 19.11.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
2931. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. oktobra 2016.
Št. 003-02-8/2016-10
Ljubljana, dne 2. novembra 2016
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)
o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)
1. člen
V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ta zakon opredeljuje pojem nasilja v družini, določa vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb in drugih izvajalcev storitev na področju socialnega varstva, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, organov samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije) in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 57), popravljena s Popravkom (UL L št. 287 z dne 31. 10. 2015, str. 87).«.
2. člen
Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Družinski člani oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: družinski člani) po tem zakonu so:
-
zakonec ali zunajzakonski partner,
-
sorodnik v ravni vrsti,
-
sorodniki v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,
-
oseba v svaštvu v ravni vrsti,
-
oseba v svaštvu v stranski vrsti do vštetega drugega kolena,
-
posvojitelj in posvojenec,
-
rejnik in otrok, nameščen v rejniško družino,
-
skrbnik in varovanec,
-
osebe, ki imajo skupnega otroka,
-
osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
-
osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu.
(2)
Za družinske člane po tem zakonu se štejejo osebe iz prejšnjega odstavka, tudi če sta razmerje ali skupnost prenehala.
(3)
Za družinskega člana po tem zakonu se šteje tudi novi zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi družinskega člana ali otrok katerega od družinskih članov iz prvega odstavka tega člena.«.
3. člen
Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je prepovedano.
(2)
Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (v nadaljnjem besedilu: žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.
(3)
Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe.
(4)
Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, v katera žrtev ne privoli, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena, grožnje z uporabo spolnega nasilja, ter javna objava spolnih vsebin o žrtvi.
(5)
Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.
(6)
Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti na družinskega člana.
(7)
Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar povzročitelj nasilja opušča dolžno skrb za žrtev, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.
(8)
Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.«.
4. člen
Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:
»3.a člen
(prepoved telesnega kaznovanja otrok)
(1)
Telesno kaznovanje otrok je prepovedano.
(2)
Telesno kaznovanje otrok je vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok oziroma vsako dejanje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode.«.
5. člen
Drugi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase.«.
6. člen
Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Žrtev nasilja si lahko izbere osebo (v nadaljnjem besedilu: spremljevalec), ki jo lahko spremlja v vseh postopkih, povezanih z nasiljem in v postopkih, kjer je udeležen povzročitelj nasilja.«.
7. člen
V prvem odstavku 9. člena se v drugem stavku za besedo »soglaša« doda besedilo »in s tem ne izpostavlja otrok ali njihovih osebnih podatkov«.
8. člen
Za 9. členom se dodata nova 9.a in 9.b člen, ki se glasita:
»9.a člen
(varstvo podatkov o žrtvi)
Organi in organizacije ter nevladne organizacije kot poklicno skrivnost varujejo podatke o nastanitvi žrtve in njenih otrok ali drugih ukrepih za njihovo zaščito.
9.b člen
(informiranje žrtev)
Organi in organizacije ter nevladne organizacije zagotovijo, da žrtve prejmejo ustrezne in pravočasne informacije o razpoložljivih podpornih storitvah in pravnih sredstvih v jeziku, ki ga razumejo.«.
9. člen
V drugem odstavku 10. člena se besedilo »delo, družino in socialne zadeve« nadomesti z besedo »družino«.
V tretjem odstavku se besedilo »delo, družino in socialne zadeve« nadomesti z besedo »družino«.
Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(4)
Strokovni delavci v organih in organizacijah, ki v okviru pravil in postopkov iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge na področju nasilja, se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobražujejo zlasti o preprečevanju in odkrivanju nasilnih dejanj, pregonu, sojenju in izvrševanju sankcij za ta nasilna dejanja, o enakosti med ženskami in moškimi, o potrebah in pravicah žrtev ter preprečevanju sekundarne viktimizacije v obsegu, ki ga določijo ministri iz prejšnjega odstavka.
(5)
Odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije zagotovijo usposabljanje vseh strokovnih delavcev, ki se v okviru svojega dela srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Sodniki in državni tožilci, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja, se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobražujejo s področij iz četrtega odstavka tega člena.«.
10. člen
Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Državni zbor na predlog vlade sprejme resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) za obdobje šestih let.
(2)
Nacionalni program pripravi ministrstvo, pristojno za družino, v sodelovanju z drugimi ministrstvi, obsega pa zlasti:
-
oceno stanja in opredelitev ključnih problemov na področju preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami;
-
temeljne cilje, usmeritve in naloge na področju preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami v obdobju, ki ga obsega nacionalni program;