Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg obrambe države.
Temeljni namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države.
3. člen
(obrambni sistem)
(1)
Obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba.
(2)
Vojaško obrambo izvajajo obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska).
(3)
Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.
(4)
Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto.
(5)
Obrambne zadeve so v državni pristojnosti
4. člen
(spoštovanje mednarodnega vojnega prava)
Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega vojnega prava oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
Vojaška obramba je obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska.
2.
Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju.
3.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so tiste, ki jih povzročijo naravne sile, druge nesreče pa so tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druge oblike množičnega nasilja.
4.
Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost.
5.
Vojno stanje se razglasi ob neposrednem napadu na državo. Vojaški napad na katerikoli del države in s kakršnimikoli vojaškimi sredstvi in načini se šteje za napad na celo državo.
6.
Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi načrtno, pravočasno in organizirano povečanje pripravljenosti za obrambo države in organiziran prehod v vojno stanje.
7.
Slovenska vojska so organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in odkrito nosijo orožje.
8.
Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske.
9.
Mirnodobna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo.
10.
Vojna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, ki so razporejeni v vojno sestavo vojske.
11.
Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dolžni služiti v rezervni sestavi.
12.
Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev.
13.
Vojaška služba je opravljanje vojaških in drugih del v vojaških poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
14.
Vojaška oseba je oseba, ki opravlja vojaško službo.
15.
Upravne zveze so posebej organiziran sistem zvez za vodenje obrambe, ki povezuje državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, ter državne organe in Slovensko vojsko.
16.
Obrambne priprave so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter dejavnosti za zagotovitev potrebne pripravljenosti vojaške in civilne obrambe ter za njuno izvajanje.
17.
Vodja priprav civilne obrambe je predstojnik državnega organa, organ upravljanja gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, katere dejavnost je posebnega pomena za obrambo, oziroma druge gospodarske družbe, zavoda ali organizacije, ki je dolžna opravljati proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju, župan oziroma predsednik pokrajine.
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV PRI OBRAMBI DRŽAVE
6. člen
(vrste obrambnih dolžnosti)
(1)
Pri obrambi države imajo državljani v skladu z ustavo naslednje dolžnosti:
-
vojaško dolžnost, ki jo uresničujejo v Slovenski vojski in v enotah za zveze;
-
delovno dolžnost, ki jo uresničujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, delovanje državnih organov, organov lokalne samouprave in druge obrambne potrebe;
-
materialno dolžnost, ki jo uresničujejo z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe.
(2)
Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v Civilni zašiti ali v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v vojni.
7. člen
(pravica do samoobrambe)
(1)
Državljani imajo v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vključijo v obrambo države.
(2)
Državljani iz prejšnjega odstavka so se dolžni podrediti najbližjemu vojaškemu poveljstvu ali enoti, do tedaj pa zagotoviti enotno poveljevanje, nošenje oznak pripadnosti Slovenski vojski, odkrito nošenje orožja in spoštovanje mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.
(3)
Za državljane iz prvega odstavka tega člena smiselno veljajo določbe, kot jih ta zakon določa za pravice in dolžnosti vojaških oseb.
8. člen
(vojaška dolžnost)
Vojaško dolžnost ureja poseben zakon.
9. člen
(izvrševanje delovne in materialne dolžnosti)
(1)
Delovna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako odloči Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor).
(2)
Materialna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako določi Državni zbor, v miru pa le zaradi pregledov in vaj.
10. člen
(delovna dolžnost)
(1)
Delovno dolžnost izvajajo državljani, ki so stari najmanj 18 in ne več kot 63 (moški) oziroma 55 let (ženske) in so zdravstveno sposobni za delo.
(2)
Med izvajanjem delovne dolžnosti delavci nimajo pravice do stavke.
(3)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) podrobneje uredi izvajanje delovne dolžnosti.
11. člen
(materialna dolžnost)
(1)
Državljan, ki je zavezan materialni dolžnosti, ima pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je predal za obrambne potrebe.
(2)
Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva in opremo, ki so namenjena zaščiti in reševanju, zdravstvenemu varstvu ter delovanju organov za notranje zadeve.
(3)
Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali objektov, na katerih se izvaja mobilizacija vojske ali vojaške vaje.
(4)
Vlada določi vrsto sredstev in opreme, za katero pristojna organizacijska enota ministrstva (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve) lahko naloži materialno dolžnost, višino nadomestila za uporabo ter način ugotavljanja in izplačevanja škode.
(1)
K opravljanju vojaške in delovne dolžnosti državljane razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.
(2)
Državljan, ki je razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ne more biti razporejen na drugo dolžnost.
(3)
Državljan, ki je razporejen na delovno dolžnost ali v Civilno zaščito, oziroma opravlja operativne dolžnosti v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, praviloma ne more biti razporejen na vojaško dolžnost.
(4)
Vlada podrobneje predpiše kriterije za razporejanje na obrambne dolžnosti.
13. člen
(dolžnost usposabljanja)
Državljan, ki je razporejen na vojaško ali delovno dolžnost, se je dolžan usposabljati za opravljanje te dolžnosti v skladu s predpisi.
14. člen
(dolžnost varovanja skrivnosti)
Državljan, ki se pri opravljanju obrambnih dolžnosti seznani z državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnostjo, jo je dolžan varovati v skladu s predpisi.
15. člen
(dolžnost zglasitve)
(1)
Državljan, ki je zavezan vojaški, delovni ali materialni dolžnosti, se je na podlagi poziva pristojnega organa dolžan zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma dostaviti materialno sredstvo.
(2)
Če se vpoklicani ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog, da ga privede policija.
16. člen
(omejitev prostega gibanja)
(1)
Poveljnik pokrajine ali območja, oziroma poveljnik brigade ali višji starešina, v vojnem stanju lahko, praviloma v sporazumu s pristojnim organom za notranje zadeve, prepove prosto gibanje prebivalcev na območju, kjer potekajo boji.
(2)
Omejitev iz prejšnjega odstavka sme trajati le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
17. člen
(varstvo pri opravljanju obrambnih dolžnosti)
(1)
Poškodba ali bolezen, ki nastane pri opravljanju delovne ali materialne dolžnosti, se šteje kakor poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Državljan, ki se pri opravljanju vojaške dolžnosti poškoduje ali zboli, ima pravice po posebnih predpisih.
(2)
Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi poškodba, ki jo je državljan utrpel na poti z doma ali delovnega mesta na zbirališče, oziroma pri povratku po običajni poti do doma ali delovnega mesta.
(3)
Družinski člani državljana, ki je izgubil življenje pri opravljanju obrambnih dolžnosti, imajo po njem pravico do pokojnine ter pravico do povračila stroškov prevoza in pogrebnih storitev, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma zdravstvenem zavarovanju.
(4)
Osnova za odmero pravic po tem členu je povprečna mesečna plača na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe, če je to za državljana ugodneje.
(5)
Stroške za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država, če državljan ni zavarovan na drugi podlagi.
18. člen
(telesna okvara)
(1)
Državljan, ki se je v miru pri opravljanju obrambnih dolžnosti poškodoval brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % po predpisih o vojnih invalidih, ima pravico do enkratne denarne pomoči.
(2)
Do enkratne denarne pomoči po prejšnjem odstavku je upravičen državljan tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % zaradi bolezni, ki je nastala ali se poslabšala neposredno zaradi opravljanja obrambnih dolžnosti.
(3)
Do enkratne denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti izgubil življenje.
(4)
Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne more biti nižja od 12 zajamčenih plač, ter postopek za uveljavljanje pravic iz prejšnjega in tega člena.
19. člen
(odškodninska odgovornost)
(1)
Državljan, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih.
(2)
Državljan ali pravna oseba imata pravico do povračila dejanske škode, ki sta jo utrpela zaradi vojaških vaj.
(3)
Državljan, ki je med izvajanjem obrambnih dolžnosti ali v zvezi z njimi, namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil škodo, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi.
(4)
Minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister) predpiše postopek za ugotavljanje škode in izplačilo odškodnine iz drugega odstavka tega člena.
20. člen
(zbiranje in varstvo osebnih podatkov)
(1)
Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, zbira, obdeluje, uporablja in hrani naslednje osebne podatke:
1.
o državljanih, ki bodo v tekočem letu dopolnili 17 let starosti, podatke o enotni matični številki, imenu in priimku, datumu in kraju rojstva, stalnem in začasnem prebivališču, zdravstvenem stanju, družinskem stanju, šolski izobrazbi, zaposlitvi in poklicu, vojaško strokovni usposobljenosti in znanjih, pomembnih za vojaške dolžnosti, zato da se ugotovi njihova sposobnost za vojaško službo, izvajanje vojaške dolžnosti ter jim določi razpored v vojski;
2.
o državljanih, ki želijo delati v stalni sestavi Slovenske vojske ali poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, poleg podatkov iz prejšnje točke še podatke o predkaznovanosti v skladu z zakonom o delavcih v državni upravi, zato da se zagotovi izvrševanje njihovih pravic in dolžnosti v skladu s tem zakonom;
3.
o državljanih, ki vodijo priprave civilne obrambe, podatke o imenu in priimku, rojstvu in podatke o zaposlitvi ter prebivališču, zato da se zagotovi ažurnost priprav civilne obrambe; 4. o družinskih članih pripadnikov Slovenske vojske in enot za zveze, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in zaposlitvi, zaradi izplačila preskrbnin v vojnem stanju;
4.
o družinskih članih pripadnikov Slovenske vojske in enot za zveze, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in zaposlitvi, zaradi izplačila preskrbnin v vojnem stanju;
5.
o osebah, ki jih na zahtevo organov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij razporedi na delovno dolžnost, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in delovnem mestu oziroma dolžnosti, na katero so razporejene, zato da se zagotovi ažurnost priprav za izvajanje delovne dolžnosti;
6.
o vrsti, zmogljivosti, stanju transportnih in drugih sredstev ter imenu in priimku ter prebivališču lastnikov in uporabnikov teh sredstev oziroma zemljišč in objektov, zaradi popolnitve vojske ter drugih obrambnih potreb.
(2)
Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, v skladu s prejšnjim odstavkom vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, pripadnikih Slovenske vojske in štipendistih, pripadnikih enot za zveze, lastnikih ali uporabnikih materialnih sredstev, ki jim je naložena materialna dolžnost, vodjih priprav civilne obrambe, upravičencih do preskrbnin in razporejenih na delovno dolžnost.
(3)
Upravni organ iz prejšnjega odstavka je v skladu z zakonom odgovoren za varstvo osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Ministrstvo vodi zbirne podatke v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
21. člen
(posredovanje osebnih podatkov)
(1)
Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko osebne podatke iz prejšnjega člena posreduje:
1.
vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu ter organu, v katerega je državljan razporejen na podlagi vojaške dolžnosti, oziroma službi, pristojni za izplačilo preskrbnin;
2.
organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, kamor je državljan razporejen na podlagi delovne dolžnosti;
3.
vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu, organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, v katero je razporejeno transportno ali drugo sredstvo, zemljišče ali objekt na podlagi materialne dolžnosti.
(2)
Vojaško poveljstvo, enota ali zavod, organ, gospodarska družba, zavod in druga organizacija ter služba iz prejšnjega odstavka so v skladu z zakonom odgovorni za varstvo osebnih podatkov, ki so jih prejeli od upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.
22. člen
(zbiranje osebnih podatkov in pravica do vpogleda)
(1)
Organi in službe, ki zbirajo osebne podatke iz 20. člena tega zakona, so jih dolžni dati na razpolago upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, na njegovo zahtevo.
(2)
Upravni organ iz prejšnjega odstavka neposredno zbira osebne podatke iz 20. člena tega zakona le, če jih ni mogoče pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov.
(3)
Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.
(4)
Upravni organ iz prejšnjega odstavka je dolžan v osmih dneh od dneva vložitve pisnega zahtevka vsakogar seznaniti z osebnimi podatki, ki jih o njem vodi.
(5)
Osebni podatki iz 20. člena tega zakona se uničijo, ko prenehata rok in namen, za katera so se zbirali.
23. člen
(prijava spremembe osebnih podatkov)
Vojaški obvezniki, državljani ali pravne osebe, ki jim je naložena materialna dolžnost, obvezniki delovne dolžnosti in vodje priprav civilne obrambe so upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dolžni sporočiti spremembo osebnih podatkov iz 20. člena tega zakona oziroma uničenje ali odtujitev materialnega sredstva, za katero jim je naložena materialna dolžnost, v 15 dneh po nastanku spremembe.
1. Ukrepi za pripravljenost
24. člen
(ukrepi za pripravljenost)
(1)
S pripravami za izvajanje ukrepov za pripravljenost se zagotavlja postopen in organiziran prehod Slovenske vojske in izvajalcev civilne obrambe na delovanje v vojnem stanju. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost obsegajo tudi priprave Civilne zašite.
(2)
Vlada določa priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost.
(3)
Ob povečanju nevarnosti napada na državo ali v neposredni vojni nevarnosti Vlada predlaga Državnemu zboru uveljavitev potrebnih ukrepov za pripravljenost. Ob neposredni vojni nevarnosti Vlada lahko predlaga tudi razglasitev izrednega stanja, mobilizacijo in uporabo Slovenske vojske ter druge nujne ukrepe.
(4)
Ministrstvo skrbi za prenos in seznanjanje z ukrepi za pripravljenost ter usklajuje priprave za njihovo izvajanje.
(1)
Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Slovenska vojska in državni organi v skladu z načrti preidejo na delovanje v vojnem stanju, ostali izvajalci civilne obrambe in Civilna zaščita pa v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojni.
(2)
Mobilizacija je po obsegu delna ali splošna, po načinu izvedbe pa tajna ali javna.
(3)
O splošni mobilizaciji odloča Državni zbor na predlog Vlade. O mobilizaciji Slovenske vojske odloča predsednik republike na predlog Vlade.
(4)
O mobilizaciji državnih organov in drugih izvajalcev civilne obrambe ter Civilne zaščite odloča Vlada. O preverjanju mobilizacijske pripravljenosti odloča minister.
(5)
Ministrstvo skrbi za usklajenost mobilizacijskih priprav ter prenos povelij za izvajanje mobilizacije.
(6)
Vlada podrobneje uredi postopek in način izvajanja mobilizacije.
26. člen
(kurirska služba)
(1)
Ministrstvo organizira in ureja kurirsko službo za izvajanje mobilizacije.
(2)
Kurirska služba se praviloma popolnjuje z vojaškimi obvezniki, ki so izenačeni s položajem pripadnikov enot za zveze.
(3)
Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri organizaciji kurirske službe in izvajanju mobilizacije.
27. člen
(odgovornost za izvedbo mobilizacije)
Za izvedbo mobilizacije so odgovorni minister, vojaški poveljniki, vodje priprav civilne obrambe in poveljniki Civilne zaščite.
3. Varovanje obrambnih podatkov
28. člen
(varovanje obrambnih podatkov)
(1)
Obrambne podatke, ki so državna, vojaška ali uradna skrivnost, je potrebno varovati z izvajanjem predpisanih splošnih in posebnih ukrepov. Vrsto in stopnjo zaupnosti obrambnih podatkov določi tisti, ki je podatke prvi zbral ali posredoval.
(2)
Dolžnost varovanja obrambnih podatkov iz prejšnjega odstavka velja tudi po prenehanju dela ali opravljanju dolžnosti.
(3)
Vlada predpiše merila za določanje obrambnih podatkov, ki so zaupni, splošne in posebne ukrepe za njihovo varovanje ter tiste podatke, ki se ne smejo vnašati v javne publikacije.
29. člen
(obrambni objekti in okoliši)
(1)
Minister določi objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, predpiše ukrepe za njihovo varovanje ter daje soglasje za meritve, snemanje in raziskave v teh objektih in okoliših.
(2)
Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno, ograjeno ali neograjeno zemljišče vojaškega ali drugega objekta, ki je posebnega pomena za obrambo, in je potrebno za uporabo takega objekta.
30. člen
(dela posebnega pomena za obrambo)
Minister določi dela v vojaških poveljstvih, enotah ter v ministrstvu, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepe za njihovo varovanje.
31. člen
(aerosnemanje in raziskave)
(1)
Aerosnemanja za izdelavo kartografskih publikacij lahko opravljajo le pravne osebe, ki jih pooblasti Vlada.
(2)
Tuje fizične in pravne osebe, ki opravljajo raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo, morajo predhodno pridobiti soglasje ministrstva ter ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost.
4. Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge obrambe
32. člen
(obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge)
(1)
Strokovne obveščevalne naloge na področju obrambe države obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij in podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države.
(2)
Strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge na področju obrambe države obsegajo:
1.
odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje dejavnosti tujih držav, njihovih obveščevalnih služb, varnostnih organov ter drugih tujih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko in ministrstvo;
2.
odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, vojaških poveljstev, enot in zavodov, podatkov o razvoju ali proizvodnji vojaškega orožja ali določene vojaške opreme ter podatkov v obrambnem sistemu, ki so državna, vojaška ali uradna skrivnost v skladu z zakonom;
3.
preprečevanje, odkrivanje in v skladu z zakonom preiskovanje kaznivih dejanj v ministrstvu in Slovenski vojski.
(3)
Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge opravljata obveščevalno varnostna služba ministrstva in vojaška policija.
33. člen
(obveščevalno varnostna služba)
(1)
Obveščevalno varnostna služba iz prejšnjega člena se organizira kot organizacijska enota ministrstva, ki ima svoje izpostave v vojaških teritorialnih poveljstvih ter v enotah Slovenske vojske.
(2)
Obveščevalno varnostna služba ministrstva opravlja:
1.
strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona;
2.
strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge iz drugega odstavka 32. člena tega zakona v ministrstvu in Slovenski vojski ter pri varovanju obrambnih podatkov v obrambnem sistemu;
3.
strokovno usmerja delovanje vojaške policije, kadar vojaška policija sodeluje pri opravljanju nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva.
(3)
Podatki, zbrani pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog, so podlaga za analitične in operativne ocene, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski ter načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja predsednika Vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika Vlade druge organe.
(4)
Delavci stalne in pripadniki vojne sestave obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo protiobveščevalne in varnostne naloge in ki jih določi minister, imajo pri opravljanju nalog iz 158. člena zakona o kazenskem postopku pravice in pooblastila kot uradne osebe s policijskimi pooblastili.
(5)
Če pri opravljanju svojih nalog iz 32. člena obveščevalno varnostna služba ministrstva ali vojaška policija zazna oziroma odkrije kaznivo dejanje, storjeno izven ministrstva ali Slovenske vojske, o tem brez odlašanja obvesti pristojne organe za notranje zadeve oziroma civilno obveščevalno varnostno službo in zadevo preda v nadaljnji postopek.
(6)
Če organi za notranje zadeve ali civilna obveščevalno varnostna služba pri opravljanju svojih nalog odkrijejo kaznivo dejanje, ki ga je storila vojaška oseba, o tem brez odlašanja obvestijo obveščevalno varnostno službo ministrstva. Če vojaško osebo zalotijo pri kaznivem dejanju, ki ga v skladu z zakonom preiskuje obveščevalno varnostna služba ministrstva, ali če pri kaznivem dejanju zalotijo vojaškega obveznika, ki služi vojaški rok, ga pridržijo do prihoda vojaške policije.
(7)
Obveščevalno varnostna služba ministrstva pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organi za notranje zadeve in civilno obveščevalno varnostno službo.
(8)
Vlada podrobneje uredi organizacijo, delovanje in določi pravila za izvajanje strokovnih nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva ter izvajanje pooblastil vojaške policije.
34. člen
(posebne operativne metode in sredstva)
(1)
Pooblaščene osebe iz prejšnjega člena imajo pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog pravico in pooblastilo uporabljati posebne operativne metode in sredstva na način in po postopku, kot ju določa zakon za civilno obveščevalno varnostno službo in kriminalistično službo.
(2)
Posebne operativne metode in sredstva iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo tudi osebe, ki jih določi minister in ki opravljajo strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.
(3)
Pri dajanju in izvajanju pooblastil iz prejšnjega člena in uporabi posebnih operativnih metod in sredstev iz tega člena ima minister pooblastila, kot jih zakon določa ministru, pristojnemu za notranje zadeve, oziroma predstojniku civilne obveščevalno varnostne službe za opravljanje obveščevalne dejavnosti.
35. člen
(varnostno preverjanje oseb)
(1)
Za uresničevanje varnostnih nalog iz 2. točke drugega odstavka 32. člena tega zakona delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki imajo pooblastila iz prvega odstavka 34. člena tega zakona, lahko opravljajo varnostno preverjanje oseb kot posebno obliko zbiranja osebnih in drugih podatkov, zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja:
1.
ogrožanja oseb, delovnih mest in dolžnosti, za katere se v skladu s tem zakonom lahko sklene delovno razmerje brez predhodne javne objave;
2.
ogrožanja oseb in del ter dolžnosti v vojaških poveljstvih, enotah ter ministrstvu, ki so določena kot posebnega pomena za obrambo;
3.
ogrožanja vojaških poveljstev, enot in zavodov ter objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo.
(2)
Kadar pooblaščeni delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva v skladu s prejšnjim odstavkom zbirajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov, so jih organi, službe in druge organizacije, ki te zbirke vodijo, dolžni posredovati obveščevalno varnostni službi ministrstva na njeno pisno zahtevo.
36. člen
(zbirke podatkov)
(1)
Obveščevalno varnostna služba ministrstva vodi zbirke osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog iz svoje pristojnosti, pod pogoji ter na način in v obsegu, kot je to predpisano za področje javne varnosti in za civilno obveščevalno varnostno službo.
(2)
Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten po pisni odločitvi ministra, odločitvi delovnega telesa Državnega zbora, pristojnega za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ali na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
1. Naloge in organizacija
(1)
Naloge Slovenske vojske so:
-
izvaja vojaško usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe;
-
zagotavlja bojno pripravljenost;
-
ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo;
-
ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju;
-
izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah.
(2)
Slovenske vojske ni dovoljeno uporabljati za politično ali strankarsko dejavnost ali namen.
(3)
O sodelovanju vojske pri zaščiti in reševanju odloča Vlada, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.
(1)
Slovenska vojska ima stalno, mirnodobno in vojno sestavo.
(2)
Vojna sestava obsega pripadnike stalne in mirnodobne sestave ter pripadnike rezervne sestave, razporejene v vojsko, in materialna sredstva iz popisa.
(3)
Vojna sestava se organizira in pripravlja v miru.
39. člen
(organizacija poveljstev)
(1)
Slovensko vojsko sestavljajo Generalštab kot organ v sestavi ministrstva, vojaška teritorialna poveljstva, operativna poveljstva, enote in njihova poveljstva ter zavodi.
(2)
Generalštab opravlja vojaške strokovne naloge, ki se nanašajo na organizacijo, usposabljanje in delovanje Slovenske vojske.
(3)
Vojaška teritorialna poveljstva se organizirajo kot pokrajinska in območna poveljstva. Območje odgovornosti posameznega poveljstva določi minister.
(4)
Operativna poveljstva se lahko organizirajo za poveljevanje z večjimi združenimi enotami ali za poveljevanje na območju dveh ali več pokrajinskih poveljstev.
(5)
Zavodi se praviloma organizirajo v vojni za izvajanje vojaškega usposabljanja in za opravljanje drugih nebojnih vojaških nalog.
(6)
Poveljstva, enote in zavode ustanavlja, organizira, popolnjuje in opremlja ministrstvo v skladu s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki ga sprejme Državni zbor.
40. člen
(organizacija enot)
(1)
Slovensko vojsko sestavljajo združene taktične in operativne enote, organizirane in opremljene za delovanje na območju celotne države in za izvajanje vseh oblik in vrst bojnega delovanja, ter enote, organizirane po teritorialnem načelu.
(2)
Enote, ki se organizirajo po teritorialnem načelu, so namenjene zlasti za bojni nadzor določenega širšega območja in za izvajanje določenih vrst bojnega delovanja. Organizirajo se lahko tudi kot skupine za bojni nadzor določenega ožjega območja.
(3)
Organizacija vojske je enotna in se ne deli na zvrsti, obsega pa rodove: pehoto, oklepne enote, letalstvo, pomorstvo, artilerijo, zračno obrambo, inženirstvo, radiološko kemično in biološko obrambo ter zveze.
(4)
V vojski so prištabna služba, služba informatike, sanitetna, intendantska, tehnična in prometna služba.
(5)
Materialne, zdravstvene in druge zaledne potrebe vojske se v vojnem stanju zagotavljajo zlasti z delovanjem civilne obrambe.
(6)
Minister določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov.
41. člen
(zastave, himna in oznake v vojski)
(1)
Slovenska vojska ima svojo zastavo in himno.
(2)
Bojno zastavo in svečano pesem imajo lahko tudi vojaška teritorialna poveljstva, operativna poveljstva, brigade, samostojni bataljoni in njim enake ali višje enote.
(3)
Himno, obliko zastav ter oznako pripadnosti Slovenski vojski določi Vlada, druge oznake v Slovenski vojski pa minister.
(4)
Nihče ne sme reproducirati ali uporabljati oznake pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski.
2. Vodenje in poveljevanje
42. člen
(vodenje vojske)
(1)
Minister preko Generalštaba odreja potrebne razvojne, organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter usmeritve, ki jih izvršujejo načelnik Generalštaba in podrejeni poveljniki. Poveljniki so ministru odgovorni za izvajanje teh ukrepov in usmeritev preko svojih nadrejenih.
(2)
Minister določa planiranje in opremljanje, vrsto oborožitve in druge vojaške opreme, ki jo uporablja vojska, organizacijo materialne in zdravstvene oskrbe, programe usposabljanja, vojaško strokovno literaturo, izdaja strokovna navodila in ureja druga upravna in strokovna vprašanja organizacije ter dela vojske.
(3)
Minister po predhodnem mnenju predsednika republike določa Generalštabu praviloma letne usmeritve za načrtovanje operativnih, materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske.
(1)
Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik republike.
(2)
Vojaško poveljevanje s podrejenimi poveljstvi, enotami in zavodi je v pristojnosti načelnika Generalštaba in drugih poveljnikov.
(3)
Vojaško poveljevanje temelji na načelih enostarešinstva, subordinacije in obveznega izvrševanja povelij.
(4)
Vsaka vojaška oseba mora biti vselej seznanjena o tem, katera vojaška oseba ji je nadrejena in katera podrejena.
(5)
Vsak poveljujoči mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti vojaško osebo, ki ga nadomešča.
(6)
Vsaka enota mora biti vselej seznanjena o tem, kdo ji neposredno poveljuje.
(7)
Poveljujoči mora nadzorovati, da se njegova povelja izvršujejo.
(8)
Nihče ne sme izdati, niti ni dolžan in ne sme izvršiti povelja, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil določbe mednarodnega vojnega prava.