Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2) |...

2626. Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)

Razglašam Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 2021.

Št. 003-02-3/2021-142

Ljubljana, dne 21. julija 2021

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO-2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.1 Vsebina zakona

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon ureja:

-

pogoje za pridobitev dovoljenja za izdajo hipotekarne obveznice in izdajo komunalne obveznice;

-

strukturne lastnosti hipotekarne obveznice in komunalne obveznice;

-

nadzor nad hipotekarnimi obveznicami in komunalnimi obveznicami ter

-

zahteve glede razkritja podatkov in informacij v zvezi s hipotekarnimi obveznicami in komunalnimi obveznicami.

(2)

Ta zakon se uporablja za hipotekarne obveznice in komunalne obveznice, ki jih izdajo kreditne institucije s sedežem v Republiki Sloveniji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo.

2. člen

(prenos direktive)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (UL L št. 328 z dne 18. 12. 2019, str. 29).

1.2 Opredelitev kratic in oznak

3. člen

(uporabljeni izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»stanovanjske nepremičnine« so zemljišča s stavbami, ki se v skladu s klasifikacijo vrst objektov CC-SI štejejo za stanovanjske stavbe, deli stavb v etažni lastnini, skupaj s pripadajočimi prostori (klet, garaža), ki so namenjeni za bivanje, ter zemljišča, namenjena za gradnjo stanovanjskih stavb;

2.

»poslovne nepremičnine« so vsi drugi objekti in deli objektov v etažni lastnini, ki se ne štejejo za stanovanjske nepremičnine, ter drugi objekti in zemljišča, namenjena gradnji objektov, ki niso stanovanjske nepremičnine;

3.

»hipoteka« je hipoteka ali maksimalna hipoteka, ki daje upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki. Kot hipoteka se za namen tega zakona šteje tudi pravica upnika, ki je ustanovljena na nepremičnini v drugi državi članici Evropske unije oziroma v drugi državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in v skladu s predpisi te države zagotavlja upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki ter je primerljiva z upravičenji na podlagi hipoteke na nepremičnine v Republiki Sloveniji;

4.

»nepremičnina« je stanovanjska nepremičnina in poslovna nepremičnina;

5.

»javni nadzor nad kritimi obveznicami« je nadzor nad programi kritih obveznic, s katerim se zagotavljata izpolnjevanje zahtev iz tega zakona, ki veljajo za izdajanje kritih obveznic, in izvrševanje teh zahtev;

6.

»krita obveznica« je obveznica, ki jo izda kreditna institucija v skladu s tem zakonom v obliki hipotekarne ali v obliki komunalne obveznice in je zavarovana s kritnimi sredstvi, v zvezi s katerimi lahko vlagatelji v krite obveznice neposredno uveljavljajo pravice kot prednostni upniki;

7.

»kritno premoženje« je jasno določen nabor sredstev, s katerimi so zavarovane plačilne obveznosti, povezane s kritimi obveznicami, in ki je ločen od drugih sredstev, ki jih poseduje kreditna institucija, ki izda krite obveznice;

8.

»kritna sredstva« so sredstva, vključena v kritno premoženje;

9.

»ločevanje« so aktivnosti, ki jih izvede kreditna institucija, ki izda krite obveznice, s katerimi izbere kritna sredstva in zagotovi, da upniki, ki niso vlagatelji v krite obveznice, ali nasprotne stranke pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ne morejo zakonito dostopati do njih;

10.

»nadomestna kritna sredstva« so kritna sredstva, ki sestavljajo nadomestno kritno premoženje in ki prispevajo k zahtevam glede kritja in niso primarna kritna sredstva;

11.

»neto likvidnostni odliv« so vsa izplačila z zapadlostjo na en dan, vključno s plačili glavnice in obresti ter plačili na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v okviru programa kritih obveznic, potem ko se odštejejo vsa vplačila z zapadlostjo na isti dan, iz naslova terjatev, povezanih s kritnimi sredstvi;

12.

»posebni upravitelj kritnega premoženja« je oseba, imenovana za upravljanje programa kritih obveznic v primeru reševanja ali postopka prisilnega prenehanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice v okviru navedenega programa, ali kadar je bilo za to kreditno institucijo v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadla, ali, v izjemnih okoliščinah, kadar ustrezni pristojni organ ugotovi, da je pravilno delovanje te kreditne institucije resno ogroženo v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, in ki predpisuje ukrepe zgodnjega posredovanja;

13.

»presežno zavarovanje« je celotno zakonsko, pogodbeno ali prostovoljno zavarovanje, ki presega zahtevo glede kritja iz tega zakona;

14.

»primarna kritna sredstva« so prevladujoča kritna sredstva, ki določajo naravo kritnega premoženja;

15.

»program hipotekarnih obveznic« je strukturna značilnost izdaje hipotekarnih obveznic, določena na podlagi tega zakona in pogodbenih pogojev, v skladu z dovoljenjem, izdanim kreditni instituciji, ki izda hipotekarne obveznice;

16.

»program komunalnih obveznic« je strukturna značilnost izdaje komunalnih obveznic, določena na podlagi tega zakona in pogodbenih pogojev, v skladu z dovoljenjem, izdanim kreditni instituciji, ki izda komunalne obveznice;

17.

»samodejna pospešitev« je položaj, v katerem krita obveznica, v primeru reševanja ali postopka prisilnega prenehanja kreditne institucije, v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, samodejno takoj zapade v plačilo in imajo vlagatelji v to krito obveznico izvršljivo terjatev za poplačilo v času pred prvotnim datumom zapadlosti;

18.

»sredstva zavarovanja« so stvarna sredstva in sredstva v obliki izpostavljenosti, s katerimi so zavarovana kritna sredstva;

19.

»struktura zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati« je mehanizem, ki omogoča možnost podaljšanja načrtovane zapadlosti kritih obveznic za vnaprej določeno obdobje, pri čemer ima zakonsko pravico podaljšanja le posebni upravitelj kritnega premoženja, pod pogojem, da oceni dejavnike, določene v petem odstavku 46. člena tega zakona;

20.

izraza »izvedeni finančni instrument« in »Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA)« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

21.

izraza »reševanje« in »prisilno prenehanje« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank;

22.

izrazi »kreditna institucija«, »tržna vrednost«, »hipotekarna kreditna vrednost«, »skupina povezanih strank« in »skupina« se uporabljajo, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 404 z dne 3. 12. 2020, str. 67), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU).

4. člen

(zaščita imena)

(1)

Oznaka »evropska krita obveznica« in njen uradni prevod v vse uradne jezike Evropske unije se uporabljata samo za programe hipotekarnih obveznic in programe komunalnih obveznic, ki izpolnjujejo zahteve iz tega zakona.

(2)

Oznaka »evropska krita obveznica (premijska)« in njen uradni prevod v vse uradne jezike Evropske unije se uporabljata samo za programe hipotekarnih obveznic in programe komunalnih obveznic, ki izpolnjujejo zahteve iz tega zakona in zahteve iz 129. člena Uredbe 575/2013/EU.

(3)

Besedna zveza »hipotekarna obveznica« ali »komunalna obveznica« in izpeljanke iz teh besed ali drugih označb, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre za hipotekarno obveznico ali komunalno obveznico, se ne smejo uporabljati za noben drug vrednostni papir oziroma finančni instrument.

1.3 Uporaba določb drugih zakonov

5. člen

(uporaba določb drugih zakonov)

(1)

Za hipotekarne obveznice in komunalne obveznice se uporablja zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2)

Za postopke odločanja v posamičnih zadevah in izvajanje nadzora Banke Slovenije po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo.

(3)

Za hipotekarne kredite, odobrene potrošnikom, se uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, če s tem zakonom ni določeno drugače.

II. IZDAJA HIPOTEKARNIH OBVEZNIC IN KOMUNALNIH OBVEZNIC

6. člen

(dovoljenje za program hipotekarnih obveznic in program komunalnih obveznic)

(1)

Hipotekarne obveznice oziroma komunalne obveznice lahko izda samo kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za program hipotekarnih obveznic oziroma program komunalnih obveznic v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj).

(2)

Izdajatelj pridobi dovoljenje Banke Slovenije ločeno za vsak program hipotekarnih oziroma program komunalnih obveznic. Izdajatelj lahko izvaja več kot en program hipotekarnih obveznic in več kot en program komunalnih obveznic. Program hipotekarnih obveznic oziroma program komunalnih obveznic lahko vključuje več izdaj hipotekarnih oziroma komunalnih obveznic.

(3)

Dovoljenje za program hipotekarnih obveznic oziroma dovoljenje za program komunalnih obveznic izda Banka Slovenije po pridobitvi predhodnega mnenja Agencije za trg vrednostnih papirjev.

7. člen

(pogoji za pridobitev dovoljenja za izdajo programa hipotekarnih obveznic oziroma za izdajo programa komunalnih obveznic)

(1)

Izdajatelj pridobi dovoljenje Banke Slovenije za program hipotekarnih obveznic oziroma za program komunalnih obveznic, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

razpolaga z ustreznim programom poslovanja, ki določa izdajanje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic;

2.

vzpostavljene ima ustrezne politike, postopke in metodologije za odobritev, spremembo, obnovitev in refinanciranje kreditov, vključenih v kritno premoženje, katerih cilj je zaščita vlagateljev;

3.

kvalitativno in številčno razpolaga z ustreznimi kadri na vodstveni in operativni ravni, ki opravljajo posle v zvezi z izdajanjem hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic in upravljanjem programa hipotekarnih obveznic in programa komunalnih obveznic ter imajo ustrezne kvalifikacije in znanje v zvezi z izdajanjem hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic ter upravljanjem programa hipotekarnih obveznic in programa komunalnih obveznic;

4.

izdelana ima pravila vodenja kritnega registra ter imenovanega skrbnika kritnega premoženja za vodenje kritnega registra in njegovo spremljanje v skladu s tem zakonom;

5.

skrbnik kritnega premoženja je Banki Slovenije predložil pisno izjavo iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona;

6.

zagotavlja poslovanje v zvezi z dajanjem hipotekarnih kreditov in kreditov z obveznostjo osebe javnega prava ter izdajanjem hipotekarnih in komunalnih obveznic ločeno od preostalega poslovanja izdajatelja v skladu s 27. členom tega zakona;

7.

izdelana ima pravila glede metodologije in postopka vrednotenja nepremičnin, v skladu z določbami 18. člena tega zakona, ter ima v delovnem razmerju za nedoločen čas in poln delovni čas vsaj enega cenilca iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona, ali ima z njim sklenjeno podjemno pogodbo;

8.

nameravana izdaja v okviru programa hipotekarnih obveznic ali programa komunalnih obveznic je pokrita z ustreznim kritnim premoženjem v skladu z določbami tega zakona.

(2)

Banka Slovenije po pridobitvi predhodnega mnenja Agencije za trg vrednostnih papirjev s podzakonskim aktom predpiše merila za izpolnitev pogojev iz prvega odstavka tega člena in dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev, ki jo mora izdajatelj predložiti Banki Slovenije.

(3)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, določenih v tem členu. Izdajatelj vloži zahtevo za izdajo dovoljenja pri Banki Slovenije.

8. člen

(zavrnitev zahteve za pridobitev dovoljenja)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev dovoljenja za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic, če izdajatelj ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena.

9. člen

(prenehanje dovoljenja)

(1)

Dovoljenje za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic preneha, če:

1.

izdajatelj ne izda hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic v dveh letih od pridobitve dovoljenja;

2.

skupščina izdajatelja sprejme sklep o prenehanju poslovanja izdajatelja in začetku likvidacijskega postopka;

3.

je izdajatelju odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.

(2)

Banka Slovenije o prenehanju dovoljenja izda ugotovitveno odločbo.

10. člen

(odvzem dovoljenja)

(1)

Banka Slovenije odvzame dovoljenje iz 6. člena tega zakona, če izdajatelj:

1.

ne izpolnjuje več pogojev iz 7. člena tega zakona;

2.

potem ko je skrbniku kritnega premoženja dovoljenje prenehalo ali mu bilo odvzeto, v 30 dneh ne imenuje novega skrbnika kritnega premoženja.

(2)

Pred odvzemom dovoljenja iz 6. člena tega zakona Banka Slovenije pridobi mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.

III. STRUKTURNE ZNAČILNOSTI HIPOTEKARNIH OBVEZNIC IN KOMUNALNIH OBVEZNIC

3.1 Splošne določbe

11. člen

(dvojno zavarovanje)

(1)

Vlagatelji v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice ter nasprotne stranke pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona imajo pravico do:

-

terjatve do izdajatelja iz naslova hipotekarne obveznice in komunalne obveznice;

-

prednostne pravice za poplačilo glavnice in vseh natečenih in prihodnjih obresti iz kritnih sredstev v primeru likvidacije, reševanja ali prisilnega prenehanja izdajatelja;

-

terjatve do premoženja izdajatelja v primeru postopka likvidacije, reševanja ali prisilnega prenehanja izdajatelja, če prednostne pravice za poplačilo glavnice in vseh natečenih in prihodnjih obresti iz kritnih sredstev iz prejšnje alineje ni mogoče v celoti poravnati iz kritnih sredstev, in sicer je terjatev po vrstnem redu poplačila enakovredna terjatvam navadnih nezavarovanih upnikov izdajatelja, določenih v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank.

(2)

Terjatve iz prejšnjega odstavka so omejene na polne plačilne obveznosti, povezane s hipotekarnimi obveznicami in komunalnimi obveznicami.

12. člen

(izvzetost iz postopka reševanja in postopka prisilnega prenehanja izdajatelja)

(1)

V primeru reševanja in postopka prisilnega prenehanja izdajatelja za plačilne obveznosti, povezane s hipotekarnimi obveznicami in komunalnimi obveznicami, ne velja samodejna pospešitev, kot je določena v 17. točki 3. člena tega zakona.

(2)

Kritno premoženje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic je zaščiteno pred terjatvami tretjih oseb in ni del premoženje izdajatelja v postopku reševanja in prisilnega prenehanja izdajatelja, dokler ni izpolnjena prednostna pravica do poplačila terjatev iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona.

13. člen

(izločitev kritnega premoženja)

(1)

Ob odvzemu ali prenehanju dovoljenja izdajatelju za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic se kritno premoženje in obveznosti, ki izhajajo iz hipotekarnih obveznic oziroma komunalnih obveznic, izločijo iz premoženja in obveznosti izdajatelja, hkrati pa Banka Slovenije imenuje posebnega upravitelja kritnega premoženja.

(2)

Za kritno premoženje in obveznosti, ki izhajajo iz hipotekarnih obveznic oziroma komunalnih obveznic, in za posebnega upravitelja kritnega premoženja iz prejšnjega odstavka, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

14. člen

(predčasno unovčenje hipotekarnih in komunalnih obveznic)

Vlagatelji v hipotekarne obveznice in vlagatelji v komunalne obveznice nimajo pravice zahtevati predčasnega unovčenja hipotekarnih in komunalnih obveznic.

3.2 Kritno premoženje in zahtevano kritje

3.2.1 Kritno premoženje

15. člen

(primerno kritno premoženje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic)

(1)

Primerna kritna sredstva, vključena v kritno premoženje, so vpisana v kritni register in so prednostno namenjena za poplačilo obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic, komunalnih obveznic in pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem iz 24. člena tega zakona.

(2)

Kritno premoženje hipotekarnih obveznic so terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom, pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem, in sredstva, namenjena za izpolnjevanje zahteve glede likvidnostne rezerve kritnega premoženja.

(3)

Kritno premoženje komunalnih obveznic so terjatve iz naslova kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom, pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem, in sredstva, namenjena za izpolnjevanje zahteve glede likvidnostne rezerve kritnega premoženja.

(4)

Kritno premoženje je bremen prosto in se ne uporablja ali zastavlja za drug namen.

(5)

Izdajatelj dokumentira kritna sredstva iz 16., 19. in 20. člena tega zakona v skladu z zahtevami iz IV. poglavja tega zakona. Politike kreditiranja izdajatelja so v skladu z določbami 16. do 19. člena tega zakona.

16. člen

(primarno kritno premoženje hipotekarnih obveznic)

(1)

Za primarno kritno premoženje oziroma primarna kritna sredstva izdanih hipotekarnih obveznic se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, ki so v skladu s točkama d in f prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU ter izpolnjujejo zahteve iz 129. člena Uredbe 575/2013/EU in določbe tega zakona.

(2)

Hipotekarni kredit po tem zakonu je kredit, dan v skladu s tem zakonom in zavarovan s hipoteko na stanovanjskih in poslovnih nepremičninah v državah članicah Evropske unije oziroma v državah podpisnicah Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(3)

Določbe tega zakona, ki urejajo hipotekarni kredit, veljajo le za hipotekarne kredite, iz katerih izhajajo terjatve, ki pomenijo kritno premoženje za namene tega zakona.

(4)

Višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, ki se lahko upošteva za primarno kritno premoženje hipotekarne obveznice, ne sme preseči:

-

pri hipotekarnem kreditu, zavarovanem s stanovanjsko nepremičnino, 80 % hipotekarne kreditne vrednosti oziroma tržne vrednosti obremenjene nepremičnine;

-

pri hipotekarnem kreditu, zavarovanem s poslovno nepremičnino, 60 % hipotekarne kreditne vrednosti oziroma tržne vrednosti obremenjene nepremičnine.

(5)

Če višina terjatev iz naslova posameznega hipotekarnega kredita presega omejitev iz prejšnjega odstavka, se za kritno premoženje za ves čas do zapadlosti kredita upošteva samo sorazmerni del kredita.

(6)

Za primerna kritna sredstva za hipotekarne obveznice se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, pri katerih je hipoteka vpisana v zemljiško knjigo z najboljšim vrstnim redom zavarovanja na nepremičnini ali s slabšim vrstnim redom ob pogoju, da so v kritno premoženje vključene tudi vse terjatve z boljšim vrstnim redom zavarovanja na tej nepremičnini.

(7)

Ne glede na prejšnji odstavek se za primerna kritna sredstva za hipotekarne obveznice lahko upoštevajo tudi terjatve, pri katerih poteka zemljiškoknjižni postopek za vpis hipoteke na nepremičnini, vendar največ 12 mesecev od vpisa plombe o začetku zemljiškoknjižnega postopka za vpis hipoteke v zemljiški knjigi. Po poteku tega obdobja izdajatelj izbriše terjatev iz kritnega registra s pisnim soglasjem skrbnika kritnega premoženja.

17. člen

(pogodba o hipotekarnem kreditu)

(1)

Pogodba o hipotekarnem kreditu je sklenjena v pisni obliki, terjatev iz te pogodbe pa zavarovana s hipoteko na eni ali več nepremičninah.

(2)

Nepremičnina, na kateri je ustanovljena hipoteka za zavarovanje terjatev, ki se upošteva v kritnem premoženju, je na dan ustanovitve hipoteke prosta osebnih služnosti in na njej ni ustanovljena stavbna pravica, razen če je ista terjatev zavarovana tudi s hipoteko na stavbni pravici.

(3)

Izdajatelj ima vzpostavljene postopke, s katerimi spremlja, da je nepremičnina, ki je prejeta v zavarovanje, primerno škodno zavarovana pri zavarovalnici za ves čas trajanja kreditne pogodbe za primere običajnih škodnih dogodkov, ki obstajajo glede na lokacijo in vrsto nepremičnine kot predmeta zavarovanja, vsaj v višini nadomestitvene vrednosti te nepremičnine, pravica do prejema zavarovalnine pa veljavno prenesena na kreditodajalca. Terjatev iz naslova škodnega zavarovanja je evidentirana in ločena v skladu s 27. členom tega zakona.

18. člen

(pravila glede metodologije in postopka vrednotenja nepremičnin)

(1)

Za nepremičnino, s katero je zavarovan hipotekarni kredit, ki je vključen v kritno premoženje za izdajo hipotekarne obveznice, v času vključitve obstaja tekoče vrednotenje, na podlagi katerega je vrednost enaka ali manjša od tržne vrednosti ali hipotekarne kreditne vrednosti.

(2)

Hipotekarno kreditno vrednost nepremičnine v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti določi cenilec iz četrtega odstavka tega člena, s skrbno oceno možnosti za njeno prodajo v prihodnosti, ob upoštevanju njenih dolgoročnih trajnostnih vidikov, običajnih in lokalnih razmer na trgu ter njene trenutne in alternativne primerne uporabe brez upoštevanja špekulativnih elementov.

(3)

Če hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine ni ugotovljena, se namesto nje uporabi tržna vrednost nepremičnine.

(4)

Cenilec je oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti pri Slovenskem inštitutu za revizijo in je neodvisna od postopka odločanja o kreditih.

(5)

Standardi ocenjevanja vrednosti iz drugega odstavka tega člena so veljavni mednarodni in evropski standardi za ocenjevanje vrednosti, in sicer mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (angl. International Valuation Standards Council – IVSC), evropski standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Evropska skupina združenj cenilcev (angl. The European Group of Valuers' Association – TEGOVA), in standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Kraljevi inštitut pooblaščenih ocenjevalcev (angl. Royal Institute of Chartered Surveyors – RICS).

(6)

Metodologija ocenjevanja hipotekarne kreditne vrednosti oziroma tržne vrednosti nepremičnine se natančneje opredeli v pravilih glede metodologije in postopka vrednotenja nepremičnin, ki jih sprejme vsak izdajatelj.

(7)

Hipotekarna kreditna vrednost na podlagi pravil vrednotenja nepremičnin oziroma tržna vrednost nepremičnin se ugotavlja individualno za vsako nepremičnino posebej.

(8)

Vrednost nepremičnine je dokumentirana pregledno in jasno ter z datumom cenitve in podpisom cenilca iz četrtega odstavka tega člena.

(9)

Med trajanjem hipotekarnega kredita izdajatelj redno spremlja vrednost zastavljene nepremičnine in izdela lastno oceno te vrednosti, in sicer najmanj enkrat na leto za stanovanjske in poslovne nepremičnine. Za spremljanje vrednosti in določitev nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko izdajatelj uporablja tudi statistične metode. Vrednost zastavljene nepremičnine najmanj enkrat na tri leta preveri tudi cenilec iz četrtega odstavka tega člena.

(10)

Če se na podlagi spremljanja vrednosti nepremičnine iz prejšnjega odstavka in glede na podatke, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije oziroma pristojni organ oziroma organizacija v državi, v kateri leži nepremičnina, oziroma če v posamezni državi ni takšnega organa ali organizacije, drug splošno priznan vir podatkov o tržnih cenah nepremičnin, vrednost nepremičnine oziroma splošne tržne cene nepremičnin na območju, na katerem leži nepremičnina, v obdobju od zadnje cenitve znižajo za več kot 20 %, ali če kreditojemalec zamuja s poravnavanjem obveznosti iz naslova hipotekarnih kreditov za več kot 90 dni, mora izdajatelj obveznice od cenilca iz četrtega odstavka tega člena pridobiti novo oceno hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine v skladu z devetim odstavkom tega člena.

19. člen

(primarno kritno premoženje komunalnih obveznic)

(1)

Za primarno kritno premoženje oziroma primarna kritna sredstva izdanih komunalnih obveznic se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, ki so v skladu s točko a prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU ter izpolnjujejo zahteve 129. člena Uredbe 575/2013/EU in določbe tega zakona.

(2)

Kredit z obveznostjo osebe javnega prava po tem zakonu je kredit:

1.

dan v skladu s tem zakonom državi ali lokalni skupnosti, ali dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je država ali lokalna skupnost;

2.

dan drugi pravni osebi, ali dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je druga pravna oseba, če za njene obveznosti iz naslova takega kredita ali vrednostnega papirja jamči država.

(3)

Za države iz prejšnjega odstavka se štejejo enote centralne ravni držav Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije oziroma podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(4)

Lokalna skupnost je enota lokalne ali regionalne ravni držav iz prejšnjega odstavka.

(5)

Jamstvo iz drugega odstavka tega člena je nepreklicno in neomejeno ter zagotavlja izplačilo takoj ali najpozneje v desetih delovnih dneh po prejemu poziva za plačilo dolžnikove obveznosti. Uveljavljanje izpolnitve dolžnikove obveznosti od osebe, ki je jamstvo dala, ne sme biti pogojeno s predhodno uvedbo sodnih ali drugih postopkov zoper dolžnika.

20. člen

(nadomestno kritno premoženje)

Za nadomestno kritno premoženje oziroma nadomestna kritna sredstva se ob upoštevanju zahtev in omejitev glede kreditne kakovosti in višine izpostavljenosti iz prvega in prvega a odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU štejejo naslednja sredstva:

-

sredstva na računih pri Banki Slovenije;

-

naložbe v tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala ali zanje jamči država iz tretjega odstavka prejšnjega člena, njena centralna banka ali Evropska centralna banka. Jamstvo izpolnjuje pogoje iz petega odstavka prejšnjega člena;

Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)

Časovnica