na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 27-1438/2017, stran 3943 DATUM OBJAVE: 2.6.2017
VELJAVNOST: od 17.6.2017 / UPORABA: od 17.9.2017
RS 27-1438/2017
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 17.9.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
1438. Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1)
o razglasitvi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1)
Razglašam Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. maja 2017.
Št. 003-02-5/2017-10
Ljubljana, dne 1. junija 2017
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O UGOTAVLJANJU VZAJEMNOSTI (ZUVza-1)
O UGOTAVLJANJU VZAJEMNOSTI (ZUVza-1)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja način in postopek ugotavljanja vzajemnosti, določene s tem zakonom, kot pogoja za pridobitev lastninske pravice tujcev in tujih držav na nepremičninah v Republiki Sloveniji.
2. člen
(tujci)
Tujke in tujci (v nadaljnjem besedilu: tujci) po tem zakonu so:
-
fizične osebe, ki niso državljani Republike Slovenije,
-
pravne osebe, ki imajo svoj sedež zunaj Republike Slovenije.
II. UGOTAVLJANJE VZAJEMNOSTI
1. Vzajemnost pri pridobivanju lastninske pravice tujca na nepremičninah v Republiki Sloveniji
3. člen
(uporaba zakona in pravica do ugotovitve vzajemnosti)
(1)
Vzajemnost po tem zakonu se ugotavlja v primeru, ko tujec pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji, če tako določa zakon ali mednarodna pogodba, ki ureja pogoje za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah, ne glede na ostale pogoje pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah. Vzajemnost se ugotavlja za vsako nepremičnino posebej.
(2)
Pravico do ugotovitve vzajemnosti po tem zakonu lahko uveljavlja tujec, ki pridobiva lastninsko pravico na nepremičnini na način in pod pogoji, ki jih za pridobitev lastninske pravice določa zakon ali mednarodna pogodba iz prejšnjega odstavka.
4. člen
(vzajemnost pri dedovanju)
(1)
Pri zakonitem dedovanju in pri oporočnem dedovanju, ko je dedinja ali dedič (v nadaljnjem besedilu: dedič) tujec, ki bi bil dedič tudi po zakonitem dedovanju, se v zapuščinskem postopku vzajemnost kot pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z dedovanjem domneva do dokaza o nasprotnem.
(2)
Kadar je pri oporočnem dedovanju dedič tujec, ki ne bi bil dedič tudi po zakonitem dedovanju, in je treba v zapuščinskem postopku zaradi dedovanja nepremičnine vzajemnost ugotoviti, sodišče prekine postopek in tujca napoti, da pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje (v nadaljevanju: ministrstvo), poda vlogo za ugotovitev vzajemnosti.
5. člen
(vzajemnost pri stavbni pravici)
Obstoj vzajemnosti se pod pogoji, ki jih določa ta zakon, ugotavlja tudi v primeru pridobitve stavbne pravice na nepremičnini.
6. člen
(izjeme)
(1)
Vzajemnosti ni treba ugotavljati za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla, sklenjenega v postopku razlastitve, če je razlastitveni upravičenec država ali samoupravna lokalna skupnost.
(2)
Vzajemnosti ni treba ugotavljati v primeru pridobivanja lastninske pravice na podlagi menjalne pogodbe, če sta predmet menjalne pogodbe enakovrstni nepremičnini, ki ležita na enakovrstnem območju zemljišč v Republiki Sloveniji in sta po površini enaki oziroma ima nepremičnina, ki jo z menjavo pridobi tujec, manjšo površino. Mnenje o navedenih lastnostih nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe, poda pristojni geodetski organ. Mnenje pristojnega geodetskega organa morata pogodbeni stranki predložiti k zemljiškoknjižnemu dovolilu.
(3)
Vzajemnosti ni treba ugotavljati, če tujec pridobiva lastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je že imetnik solastniškega deleža. Enako velja, če je tujec v zemljiški knjigi vpisan kot skupni lastnik.
7. člen
(materialna vzajemnost)
(1)
Vzajemnost po tem zakonu obstaja, če državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, v državi tujca lahko pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji tujci in izpolnjevanje katerih za državljana Republike Slovenije ali pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno težje, kot je v pravnem redu Republike Slovenije določeno izpolnjevanje pogojev za tujce (materialna vzajemnost).
(2)
Če ima tujec dvojno državljanstvo, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima tujec stalno prebivališče. Če ima tujec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, se upošteva pravni red tiste države, v kateri je imel tujec zadnje stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
(3)
Če je tujec brez državljanstva, se pri ugotavljanju vzajemnosti tujec v vlogi opredeli, ali se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno prebivališče, ali države, v kateri je imel tujec zadnje stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
2. Postopek za ugotavljanje vzajemnosti
8. člen
(pristojnost za odločanje)
Obstoj vzajemnosti ugotavlja ministrstvo.
9. člen
(vloga)
(1)
Vlogi za ugotovitev vzajemnosti je treba priložiti:
-
overjeno kopijo osebnega dokumenta, iz katerega so razvidni naslednji podatki: osebno ime, datum rojstva in državljanstvo, oziroma original ali overjeno kopijo javne listine, iz katere so razvidni podatki o firmi in sedežu pravne osebe,
-
če ima tujec dvojno državljanstvo, tudi dokazilo o zadnjem stalnem prebivališču v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona,
-
če tujec nima državljanstva, tudi izjavo v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega zakona,