Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne...

1056. Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov

Na podlagi šestega odstavka 24. člena, prvega odstavka 175. člena in devetega odstavka 232. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 23/24) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

(1)

S to uredbo se podrobneje določajo izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba), način njenega opravljanja, pogoji za zagotavljanje in uporabo njenih storitev, pravice in obveznosti uporabnikov, finančno jamstvo in drugi elementi, pomembni za opravljanje gospodarske javne službe.

(2)

Ta uredba je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe.

2. člen

(predmet gospodarske javne službe)

(1)

Predmet gospodarske javne službe je sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov oziroma njihovih gorljivih sestavin, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.

nastali so z mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki so zbrani od izvornih povzročiteljev komunalnih odpadkov v okviru izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba zbiranja);

2.

nastali so na območju Republike Slovenije;

3.

niso primerni za oddajo v recikliranje ali za oddajo v pripravo za ponovno uporabo;

4.

razvrščajo se med gorljive odpadke s številko 19 12 12 ali 19 06 04 in jih zaradi prevelike kurilne vrednosti (več kot 6 000 KJ/kg suhe snovi) ni dovoljeno odlagati v skladu s predpisi, ki urejajo odlagališča odpadkov;

5.

nastali so po mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov s številko 20 03 01 v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov.

(2)

Poleg gospodarske javne službe se na infrastrukturi za izvajanje gospodarske javne službe lahko opravljajo tudi druge, posebne storitve, in sicer pod pogoji, ki jih določa ta uredba (v nadaljnjem besedilu: posebne storitve). Posebne storitve niso storitve gospodarske javne službe.

3. člen

(izrazi)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

komunalni odpadki so vsi odpadki, ki so prevzeti od izvornih povzročiteljev odpadkov na območju Republike Slovenije in se razvrščajo v skupino odpadkov s številko 20 ali v podskupino odpadkov s številko 15 01, razen odpadkov s številkami 20 02 02, 20 03 04 in 20 03 06;

2.

mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s številko 20 03 01, pri čemer se:

-

njihova sestava nanaša na sestavo, ki se v skladu s predpisom, ki ureja javno službo zbiranja, ugotavlja s sortirno analizo v okviru izvajanja storitev obvezne javne službe zbiranje,

-

njihova letna količina nanaša na letno količino mešanih komunalnih odpadkov, iz katerih so v okviru mehanske obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred postopkom odstranjevanja z oznako D8 izločene reciklabilne sestavine;

3.

mehanska obdelava komunalnih odpadkov sta:

-

postopek predelave z oznako R12 ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz podskupine s številko 20 01, embalaže iz podskupine s številko 15 01 in kosovnih odpadkov s številko 20 03 07, ki pomeni razgradnjo, razvrščanje, drobljenje, stiskanje, peletiranje, sušenje, mletje, kondicioniranje, ponovno pakiranje, ločevanje, spajanje ali mešanje odpadkov pred njihovo oddajo v recikliranje ali v pripravo za ponovno uporabo, in

-

postopek odstranjevanja z oznako D9 ali D13 mešanih komunalnih odpadkov s številko 20 03 01, ki je predhodni postopek pred obdelavo mešanih komunalnih odpadkov s postopkom odstranjevanja z oznako D8 in vključuje razvrščanje, drobljenje, sušenje, mletje, kondicioniranje ali ločevanje z namenom izločanja reciklabilnih ter gorljivih sestavin iz mešanih komunalnih odpadkov;

4.

sežiganje je uporaba gorljivih sestavin komunalnih odpadkov kot goriva v obratu z izkoriščanjem zgorevalne toplote za daljinsko ogrevanje oziroma za soproizvodnjo toplote in električne energije v skladu s predpisi, ki urejajo energetiko;

5.

obrat je naprava iz predpisov, ki urejajo sežigalnice in naprave za sosežig odpadkov, v katerem se izvaja gospodarska javna služba in je za namen iz prejšnje točke sestavni del energetske infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo energetsko infrastrukturo;

6.

ostanki sežiga gorljivih komunalnih odpadkov so odpadki iz podpoglavja 19 01 ali 19 03 Priloge Sklepa Komisije 2014/955/EU z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30. 12. 2014, str. 44);

7.

predvidena letna količina gorljivih sestavin komunalnih odpadkov je količina komunalnih odpadkov, ki je ob podpisu pogodbe o uporabi storitev gospodarske javne službe določena kot največja letna količina komunalnih odpadkov v času podpisa te pogodbe in za katero je predvideno, da se bo v času obratovanja obrata zmanjševala zaradi ukrepov preprečevanja nastajanja komunalnih odpadkov ali povečevanja deleža komunalnih odpadkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati;

8.

koncesionar je izvajalec gospodarske javne službe, ki je bil izbran v konkurenčnem postopku;

9.

zmerni dobiček je dobiček, ki ne presega zmernega dobička, ki je opredeljen v Sklepu Komisije z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 7 z dne 11. 1. 2012, str. 3).

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določajo zakon, ki ureja varstvo okolja, zakon, ki ureja gospodarske javne službe, zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in na njihovi podlagi sprejeti predpisi.

4. člen

(cilji uredbe in uporaba predpisov)

(1)

S to uredbo se zasledujejo cilji samozadostnosti Republike Slovenije glede zagotavljanja omrežja naprav za obdelavo komunalnih odpadkov ter doseganje ciljev v zvezi z recikliranjem in ponovno uporabo komunalnih odpadkov. Pri tem se zasleduje količina sežiga komunalnih odpadkov z oksidacijo ali z drugimi postopki toplotne obdelave v okviru izvajanja gospodarske javne službe v povprečju približno 140 000 ton letno do leta 2035.

(2)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe, ki niso urejena s to uredbo, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo okolja, zakona, ki ureja gospodarske javne službe, zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.

II. OPRAVLJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN POSEBNIH STORITEV

1. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja gospodarske javne službe

5. člen

(oblika in območja zagotavljanja gospodarske javne službe)

(1)

Gospodarska javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba.

(2)

Območje izvajanja gospodarske javne službe je razdeljeno na tri območja, v katera se uvrščajo občine, v katerih so zbrani komunalni odpadki iz 2. člena te uredbe v okviru izvajanja storitev javne službe zbiranja (v nadaljnjem besedilu: območje izvajanja gospodarske javne službe):

1.

območje izvajanja gospodarske javne službe: občine osrednjeslovenske, gorenjske, goriške, obalno-kraške, primorsko-notranjske, posavske in zasavske statistične regije ter statistične regije jugovzhodna Slovenija,

2.

območje izvajanja gospodarske javne službe: občine savinjske statistične regije in

3.

območje izvajanja gospodarske javne službe: občine koroške, podravske in pomurske statistične regije.

(3)

Storitve gospodarske javne službe se lahko izvajajo le v obratih, v katerih se v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, izvaja predelava odpadkov po postopku R1 »Uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije«.

6. člen

(največja letna količina sežiganja gorljivih sestavin v okviru gospodarske javne službe)

(1)

Z namenom zagotovitve doseganja ciljev recikliranja komunalnih odpadkov se letno določa največja letna količina sežiganja gorljivih sestavin v okviru gospodarske javne službe. Način izračuna največje letne količine gorljivih sestavin, ki nastajajo po mehanski obdelavi komunalnih odpadkov ter se jih lahko sežge v okviru storitev gospodarske javne službe in v okviru posebnih storitev, je za posamezne vrste komunalnih odpadkov določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Največja letna količina gorljivih sestavin komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka se za posamezno območje izvajanja gospodarske javne službe določi iz največje letne količine gorljivih sestavin za celotno ozemlje Republike Slovenije glede na delež prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v posameznem območju izvajanja gospodarske javne službe.

(3)

Izvajalec gospodarske javne službe prosto zmogljivost infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe lahko uporabi le za opravljanje posebnih storitev, ki jih na tej infrastrukturi izvaja le v soglasju s koncedentom. Največjo količino izvajanja posebnih storitev izvajalcu gospodarske javne službe določi koncendent v tekočem letu za prihodnje leto na njegovo prošnjo.

(4)

Uporabnik storitev gospodarske javne službe mora začeti oddajati gorljive sestavine komunalnih odpadkov iz 2. člena te uredbe posameznim izvajalcem gospodarske javne službe v sorazmernem deležu glede na prevzete komunalne odpadke iz posameznih območij izvajanja gospodarske javne službe, kar se navede tudi v pogodbi iz 22. člena te uredbe.

(5)

Podatke o največjih letnih količinah gorljivih sestavin iz prvega in drugega odstavka tega člena po posameznih območjih izvajanja gospodarske javne službe s ciljem doseganja ciljev recikliranja ter z upoštevanjem deleža oddaje v recikliranje ali v pripravo za ponovno uporabo ločeno zbranih odpadkov iz plastike iz Priloge 1 te uredbe do 1. oktobra v tekočem koledarskem letu za prihodnje koledarsko leto določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Izhodiščno leto za modelni izračun scenarijev razvoja ravnanja s komunalnimi odpadki ne sme biti starejše od treh let. Vlada do 1. oktobra v tekočem koledarskem letu na tabelah iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi tudi informacijo o predvidenih največjih količinah gorljivih sestavin za 10-letno obdobje po tekočem koledarskem letu ter podatke o predvidenem izpolnjevanju ciljev recikliranja odpadkov, ki se nanašajo na komunalne odpadke.

(6)

Storitve gospodarske javne službe se izvajajo v obratih, pri čemer koncedent ni zavezan zagotoviti predvidenih količin odpadkov iz prvega odstavka 4. člena te uredbe niti ni kakor koli odgovoren, če pride do odstopanj količin gorljivih sestavin komunalnih odpadkov, kar se navede v koncesijski pogodbi. Največja letna količina storitev gospodarske javne službe ne presega 140 000 ton.

(7)

Uporabnik gospodarske javne službe mora gorljive sestavine, ki nastanejo po mehanski obdelavi komunalnih odpadkov, izvajalcu gospodarske javne službe začeti oddajati po začetku izvajanja storitev gospodarske javne službe na posameznem območju.

(8)

V koncesijski pogodbi se navede, da objava največjih letnih količin gorljivih sestavin iz petega odstavka tega člena hkrati predstavlja največjo količino gorljivih komunalnih odpadkov, ki se lahko sežgejo po posameznih območjih pri izvajalcih gospodarske javne službe in pri drugih izvajalcih sežiga komunalnih odpadkov.

(9)

Koncesionar do 1. novembra tekočega leta za prihodnje leto določi največjo ocenjeno količino gorljivih komunalnih odpadkov za prihodnje leto po posameznih območjih izvajanja gospodarske javne službe, ki jih lahko kot izvajalec gospodarske javne službe sežge na podlagi objave največjih letnih količin gorljivih sestavin po petem odstavku tega člena in ob upoštevanju razpoložljivih podatkov o količinah gorljivih komunalnih odpadkov, ki se sežigajo pri drugih izvajalcih sežiga komunalnih odpadkov, kar se navede tudi v koncesijski pogodbi.

2. Vrsta storitev gospodarske javne službe

7. člen

(storitve gospodarske javne službe)

(1)

Gospodarska javna služba obsega naslednje storitve:

1.

sprejem gorljivih mešanih komunalnih odpadkov;

2.

skladiščenje gorljivih mešanih komunalnih odpadkov na območju obrata;

3.

predobdelavo gorljivih mešanih komunalnih odpadkov na območju obrata, če je ta potrebna;

4.

varen, zanesljiv in energetsko učinkovit sežig gorljivih mešanih komunalnih odpadkov v obratu v skladu z Izvedbenim sklepom komisije (EU) 2019/2010 z dne 12. novembra 2019 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za sežiganje odpadkov na podlagi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (UL L št. 312 z dne 3. 12. 2019, str. 55), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbeni sklep Komisije 2019/2010/EU);

5.

zagotavljanje obdelave ostankov sežiga gorljivih mešanih komunalnih odpadkov;

6.

obveščanje javnosti in uporabnikov o izvajanju gospodarske javne službe v skladu z 48. členom te uredbe ter

7.

vzdrževanje infrastrukture, potrebne za izvajanje gospodarske javne službe.

(2)

Gorljive mešane komunalne odpadke, ki nastanejo po njihovi mehanski obdelavi, je uporabnik gospodarske javne službe dolžan oddati izvajalcu gospodarske javne službe.

3. Pravila izvajanja gospodarske javne službe

8. člen

(pravila izvajanja gospodarske javne službe)

Obveznosti izvajalca gospodarske javne službe so:

1.

zagotoviti mora, da se gospodarska javna služba izvaja kontinuirano in da se prevzeti gorljivi mešani komunalni odpadki sežigajo redno in brez zastojev, ki bi povzročili njihovo kopičenje;

2.

v času izvajanja gospodarske javne službe mora zagotavljati energetsko učinkovitost obrata na način, da je zagotovljena predelava po postopku R1;

3.

o morebitnih zastojih zaradi okvar ali nezmožnosti zagotavljanja izvajanja gospodarske javne službe mora v najkrajšem možnem času oziroma najpozneje v 48 urah od nastanka zastoja ali nezmožnosti zagotavljanja teh storitev obvestiti ministrstvo, pristojno za odpadke (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), uporabnike storitev gospodarske javne službe in lokalno skupnost, na območju katere je obrat, ter informacijo objaviti na svoji spletni strani;

4.

o načrtovanem rednem ali izrednem vzdrževanju obrata se mora uskladiti z uporabniki storitev gospodarske javne službe ter o tem obvestiti ministrstvo, inšpekcijo, pristojno za okolje, in lokalno skupnost, na območju katere je obrat, ter informacijo objaviti na svoji spletni strani;

5.

zagotavljati mora površine za procesno skladiščenje in predobdelavo gorljivih mešanih komunalnih odpadkov na lokaciji obrata: zagotovljena mora biti zaščita gorljivih mešanih komunalnih odpadkov pred vremenskimi vplivi in omogočena morata biti skladiščenje in predobdelava najmanj tiste količine gorljivih mešanih komunalnih odpadkov, ki jih lahko izvajalec gospodarske javne službe sežge v petih dneh, ob upoštevanju nazivne zmogljivosti obrata;

6.

ob prevzemu gorljivih komunalnih odpadkov mora opraviti njihovo tehtanje in vizualni pregled njihove istovetnosti glede na vrsto in količino; če komunalni odpadki ne izpolnjujejo pogojev iz 2. člena te uredbe, izvajalec gospodarske javne službe te odpadke zavrne;

7.

za ostanke sežiga gorljivih mešanih komunalnih odpadkov mora zagotoviti predelavo, če to ni mogoče, pa njihovo odstranitev, oboje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

4. Pravila ravnanja za uporabnike storitev gospodarske javne službe in posebnih storitev

9. člen

(uporabniki storitev)

(1)

Uporabniki storitev gospodarske javne službe so izvajalci mehanske obdelave mešanih komunalnih odpadkov s številko 20 03 01 pred odlaganjem na odlagališču, ki v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov mehansko obdelujejo te komunalne odpadke, prevzete od izvajalca javne službe zbiranja ali neposredno od izvornega povzročitelja teh odpadkov.

(2)

Uporabniki posebnih storitev so izvajalci mehanske obdelave preostalih komunalnih odpadkov, ki so bili prevzeti v mehansko obdelavo od izvajalca javne službe zbiranja ali neposredno od izvornega povzročitelja teh odpadkov, in upravljavci komunalnih čistilnih naprav, ki v predelavo oddajo odpadek iz 3. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe.

10. člen

(pravila ravnanja za uporabnike storitev)

(1)

Za uporabnike storitev gospodarske javne službe veljajo naslednja pravila:

1.

uporaba storitev gospodarske javne službe v skladu s 6. členom te uredbe je obvezna za vse uporabnike teh storitev v Republiki Sloveniji;

2.

uporabniki storitev gospodarske javne službe morajo od trenutka vzpostavitve gospodarske javne službe za posamezno območje izvajanja gospodarske javne službe gorljive mešane komunalne odpadke predajati izvajalcu gospodarske javne službe, na katerega območju so bili ti komunalni odpadki zbrani, v skladu s točko pod d) 4. točke tega odstavka. V času, ko ta izvajalec gospodarske javne službe zaradi okvare ali izrednega dogodka ne more zagotoviti njenega izvajanja, lahko uporabniki storitev gorljive komunalne odpadke predajo v sežig drugemu izvajalcu gospodarske javne službe, ki ima proste zmogljivosti za njihov sprejem. Če obrat kljub okvari ali izrednemu dogodku lahko obratuje z zmanjšano zmogljivostjo, lahko uporabniki storitev gospodarske javne službe drugemu izvajalcu te službe predajo zgolj presežne količine gorljivih mešanih komunalnih odpadkov, za katere izvajalec gospodarske javne službe ne more zagotoviti izvajanja storitev gospodarske javne službe v skladu s 6. členom te uredbe;

3.

uporabniki storitev gospodarske javne službe morajo gorljive mešane komunalne odpadke skladiščiti tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam ali drugim vplivom, ki bi lahko vplivali na njihove lastnosti, pomembne za sežig;

4.

izvajalec mehanske obdelave mešanih komunalnih odpadkov s številko 20 03 01 mora izpolnjevati naslednje obveznosti:

a)

v mehansko obdelavo mora prevzemati mešane komunalne odpadke od izvajalcev javne službe zbiranja in voditi evidence o tem prevzemu ločeno po občinah, v katerih so ti komunalni odpadki nastali;

b)

zagotoviti mora, da se z mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in z razvrščanjem pridobijo odpadki, ki sestavljajo mešane komunalne odpadke, ter da se evidentirajo količine in drugi parametri teh odpadkov, če je to zahtevano s predpisi, ki urejajo razširjeno odgovornost proizvajalcev proizvodov, iz katerih po uporabi nastanejo odpadki;

c)

zagotoviti mora mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in voditi evidenco o tej obdelavi ločeno po občinah, v katerih so bili ti odpadki zbrani, vključno s podatki o izločenih reciklabilnih in gorljivih sestavinah iz mešanih komunalnih odpadkov;

č)

zagotoviti mora, da se za gorljive sestavine, ki nastajajo po mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in niso primerne za oddajo v recikliranje ali v pripravo za ponovno uporabo:

-

vodijo evidence o količini gorljivih sestavin ter vrsti komunalnih odpadkov, iz katerih so nastale po mehanski obdelavi,

-

izvede skladiščenje v pokritih prostorih velikosti, ki zadostuje za obdobje najmanj 14 dni načrtovanega nastajanja teh gorljivih sestavin;

d)

gorljive sestavine, ki nastajajo po mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, mora oddajati v sežiganje tistemu izvajalcu gospodarske javne službe, ki s svojimi storitvami pokriva območje, v katerem so bili ti komunalni odpadki zbrani;

e)

zagotoviti mora, da:

-

količine gorljivih sestavin, oddanih v sežiganje, ne presegajo sorazmernega deleža največje letne količine, ki je določena in objavljena v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe in

-

gorljive sestavine iz prejšnje alineje izpolnjujejo lastnosti za prevzem v sežig, določene v razpisni koncesijski dokumentaciji;

f)

v informacijski sistem okolja mora poročati podatke v zvezi z mehansko obdelavo odpadkov v obsegu, ki je določen v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Za uporabnike posebnih storitev veljajo naslednja pravila:

1.

uporabniki posebnih storitev morajo gorljive komunalne odpadke skladiščiti tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam ali drugim vplivom, ki bi lahko vplivali na njihove lastnosti, pomembne za sežig;

2.

izvajalec mehanske obdelave komunalnih odpadkov, ki je uporabnik posebnih storitev, mora izpolnjevati vse predpisane obveznosti predelovalca odpadkov, če gre za mehansko obdelavo ločeno zbranih komunalnih odpadkov iz podskupin odpadkov 20 01 in 15 01 ali kosovnih odpadkov s številko 20 03 07;

3.

izvajalec mehanske obdelave mora izpolnjevati naslednje obveznosti:

a)

za prevzete komunalne odpadke od izvajalcev javne službe zbiranja mora voditi evidence o tem prevzemu ločeno po občinah, v katerih so ti komunalni odpadki nastali in sicer ločeno po naslednjih vrstah komunalnih odpadkov:

-

mešanica ločeno zbranega papirja, kartona in lepenke s številko 20 01 01 ter ločeno zbrane papirne in kartonske embalaže ter embalaže iz lepenke s številko 15 01 01,

-

ločeno zbrana papirna in kartonska embalaža ter embalaže iz lepenke s številko 15 01 01,

-

mešanica ločeno zbrane plastike s številko 20 01 39 ter ločeno zbrane plastične embalaže s številko 15 01 02,

-

mešanica ločeno zbranega lesa s številko 20 01 38 ter ločeno zbrane lesene embalaže s številko 15 01 03,

-

ločeno zbrana lesena embalaža s številko 15 01 03,

-

mešanica ločeno zbranega tekstila s številko 20 01 11 ter ločeno zbrane embalaže iz tekstila s številko 15 01 09 in

-

ločeno zbrana mešana embalaža s številko 15 01 06;

b)

zagotoviti mora, da se z mehansko obdelavo in z razvrščanjem odpadkov iz prejšnje podtočke pridobijo odpadki, ki mešanico sestavljajo, ter da se evidentirajo količine in drugi parametri teh odpadkov,

c)

zagotoviti mora mehansko obdelavo komunalnih odpadkov in voditi evidenco o tej obdelavi ločeno po občinah, v katerih so bili ti odpadki zbrani, če gre za odpadno embalažo iz podskupine odpadkov s številko 15 01, ločeno zbrane frakcije iz podskupine odpadkov s številko 20 01 ali za kosovne odpadke s številko 20 03 07,

č)

zagotoviti mora, da se za gorljive sestavine, ki nastajajo po mehanski obdelavi komunalnih odpadkov iz podtočke a) te točke in niso primerne za oddajo v recikliranje ali v pripravo za ponovno uporabo:

-

vodijo evidence o njihovi količini ter vrsti komunalnih odpadkov, iz katerih so nastale po mehanski obdelavi,

-

izvede skladiščenje v pokritih prostorih velikosti, v skladu s predpisom, ki ureja skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov;

d)

zagotoviti mora, da količine gorljivih sestavin iz prejšnje točke, oddane v sežiganje, ne presegajo sorazmernega deleža največje letne količine, ki je določena in objavljena v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe za kosovne odpadke s številko 20 03 07 ter za ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s številkami 20 01 01, 20 01 39, 20 01 38 in 20 01 11;

e)

oddajati mora gorljive sestavine, ki nastajajo po mehanski obdelavi odpadne embalaže iz podskupine 15 01, v sežiganje kot posebno storitev kateremu koli izvajalcu gospodarske javne službe ali v sežiganje v kateri koli drug obrat, ki izpolnjuje pogoj iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe;

f)

zagotoviti mora, da količine oddanih gorljivih sestavin v sežiganje iz prejšnje podtočke ne presegajo sorazmernega deleža največje letne količine, ki je za odpadno embalažo iz podskupine 15 01, zbrano v okviru občinske javne službe zbiranja in za odpadno embalažo iz podskupine 15 01, ki ni zbrana v okviru občinske javne službe zbiranja, določena in objavljena v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe;

g)

v informacijski sistem okolja mora poročati podatke v zvezi z mehansko obdelavo odpadkov iz točke pod a) te točke v obsegu, ki je določen v Prilogi 3 te uredbe.

11. člen

(posredovanje podatkov o količinah gorljivih komunalnih odpadkov)

Uporabniki storitev gospodarske javne službe in posebnih storitev morajo ministrstvu na njegovo zahtevo v roku 30 dni posredovati podatke o količinah posameznih vrst gorljivih komunalnih odpadkov za predhodna tri koledarska leta, ki so jih sprejeli in poslali v sežig v obrat. Ti podatki se pripravijo na podlagi izračunanih deležev vhodnih količin določenih vrst komunalnih odpadkov, ki jih je uporabnik storitev gospodarske javne službe prevzel od posamezne lokalne skupnosti in obdelal v svojem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.

5. Viri financiranja gospodarske javne službe

12. člen

(viri financiranja)

Gospodarska javna služba se financira iz plačil uporabnikov za storitve izvajanja gospodarske javne službe, iz prihodkov od prodaje proizvodov sežiganja odpadkov in iz prihodkov posebnih storitev.

6. Cena storitev gospodarske javne službe

13. člen

(oblikovanje cene storitev gospodarske javne službe)

(1)

Ceno storitev gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: cena) določi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)

Cena se določi v eurih na eno tono prevzetih gorljivih komunalnih odpadkov.

(3)

Vlada izvajalcu gospodarske javne službe določi ceno v zadnjem letu tekočega triletnega obračunskega obdobja za naslednje triletno obračunsko obdobje.

14. člen

(predlog cene)

(1)

Predlog cene storitve gospodarske javne službe iz prejšnjega člena pripravi ministrstvo, na način, da je zagotovljeno učinkovito izvajanje storitev gospodarske javne službe in dolgoročna stabilnost cene, pri čemer upošteva:

-

projekcijo rasti cen življenjskih potrebščin iz zadnjega proračunskega memoranduma,

-

projekcijo sestave in količine mešanih komunalnih odpadkov iz operativnega programa, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki in

-

obračunski in predračunski izkaz stanja in uspeha poslovnoizidne enote, ki izvaja gospodarsko javno službo (v nadaljnjem besedilu: poslovnoizidna enota), za preteklo in naslednje triletno obračunsko obdobje, ki ju pripravi izvajalec gospodarske javne službe in pošlje ministrstvu do 30. junija v zadnjem letu tekočega triletnega obračunskega obdobja.

(2)

Preteklo triletno obračunsko obdobje je obdobje treh koledarskih let pred tekočim koledarskim letom, naslednje triletno obračunsko obdobje pa obdobje treh koledarskih let, ki sledijo tekočemu koledarskemu letu.

(3)

V obračunskem izkazu iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se razkrijejo tudi stroški 19. člena te uredbe. Predračunski izkaz iz tretje alineje prvega odstavka tega člena mora vsebovati predlog cene in prikaz njenega izračuna v skladu s to uredbo.

(4)

Elementi predlagane cene in njen izračun temeljijo na revidiranih računovodskih izkazih in potrjenih letnih poročilih poslovnoizidne enote za preteklo triletno obračunsko obdobje ter na predračunskih izkazih poslovnoizidne enote za naslednje triletno obdobje.

(5)

Če gre za predlog cene za izvajalca gospodarske javne službe, ki bo šele začel izvajati javno službo, ministrstvo ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka tega člena pri pripravi predloga cene upošteva le predračunski izkaz stanja in uspeha poslovnoizidne enote, ki ga pripravi izvajalec gospodarske javne službe in pošlje ministrstvu najpozneje tri mesece pred začetkom izvajanja gospodarske javne službe.

15. člen

(popravek predloga cene)

(1)

Če ministrstvo pri pripravi predloga cene ugotovi, da elementi predlagane cene ali njen izračun v predračunskem izkazu iz prvega ali petega odstavka prejšnjega člena niso oblikovani v skladu s to uredbo, izvajalca gospodarske javne službe pozove, da mu v enem mesecu pošlje popravljen ali dopolnjen predračunski izkaz in predlog cene.

(2)

Če izvajalec gospodarske javne službe v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje popravljenega ali dopolnjenega predračunskega izkaza in predloga cene, lahko ministrstvo pripravi predlog cene brez upoštevanja predračunskega izkaza iz prvega ali petega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Če ministrstvo pri pripravi predloga cene ugotovi, da predstavlja rast, ki za več kot tri odstotne točke letno presega indeks rasti cen življenjskih potrebščin, objavljen na spletni strani organa, pristojnega za statistiko, v preteklem triletnem obdobju, od izvajalca gospodarske javne službe zahteva, da ob upoštevanju vzdržnosti izvajanja gospodarske javne službe pripravi načrt za povečanje stroškovne učinkovitosti in ga v enem mesecu od poziva pošlje ministrstvu skupaj z novim predračunskim izkazom iz prvega odstavka prejšnjega člena in novim predlogom cene.

(4)

Če izvajalec gospodarske javne službe ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom ali ministrstvo ugotovi, da novi predlog cene še vedno predstavlja rast, večjo od treh odstotnih točk v preteklem triletnem obdobju, samo pripravi predlog cene tako, da njena rast ni večja od treh odstotnih točk iz prejšnjega odstavka.

(5)

V primeru iz drugega in četrtega odstavka tega člena se morebitna negativna razlika med prihodki in upravičenimi stroški, ki nastane zaradi nižje cene, ne šteje kot regulacijski popravek iz 19. člena te uredbe in ga izvajalec gospodarske javne službe ne sme vključiti kot odbitno postavko v izračun predloga cene za naslednje triletno regulacijsko obdobje.

(6)

Ne glede na četrti in peti odstavek tega člena lahko vlada določi ceno, ki presega omejitev rasti cene, če soglaša s predloženim načrtom za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja gospodarske javne službe, ki ga je predložil njen izvajalec.

16. člen

(stroški izvajanja gospodarske javne službe)

(1)

Stroški izvajanja gospodarske javne službe vsebujejo upravičene stroške iz prvega odstavka 18. člena te uredbe. Ti stroški so podlaga za oblikovanje cene in vsebinsko obsegajo zlasti naslednje stroške:

1.

stroške sredstev, ki so potrebna za opravljanje gospodarske javne službe;

2.

stroške skladiščenja in morebiti potrebne predobdelave gorljivih komunalnih odpadkov pri izvajanju gospodarske javne službe;

3.

stroške sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov in zmanjševanja emisij v okolje s postopki čiščenja ali drugimi postopki;

4.

stroške izvajanja obratovalnega monitoringa in morebitnega potrebnega spremljanja ali ugotavljanja stanja kakovosti okolja;

5.

stroške predelave in odstranjevanja ostankov gorljivih komunalnih odpadkov po sežigu;

6.

stroške vzorčenja, analiziranja in ugotavljanja kalorične (kurilne) vrednosti gorljivih komunalnih odpadkov;

7.

stroške obveščanja javnosti o izvajanju storitev gospodarske javne službe in

8.

stroške zavarovanja iz poslovanja za opravljanje gospodarske javne službe.

(2)

Pri določanju stroškov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zahteve v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe iz te uredbe in predpisov, ki urejajo odpadke, njihovo sežiganje in odlaganje.

17. člen

(elementi cene)

(1)

Elementi cene so upravičeni stroški iz 18. člena te uredbe in odbitne postavke iz 19. člena te uredbe.

(2)

Cena se izračuna kot kalkulacija polne lastne cene količinske enote poslovnega učinka izvajanja gospodarske javne službe v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in v skladu z zahtevami iz te uredbe po naslednji enačbi:

cena storitve javne službe (evrov/tono odpadkov) = (upravičeni stroški - odbitne postavke) / količina prevzetih odpadkov na tono.

18. člen

(upravičeni stroški)

(1)

Upravičeni stroški so stroški, ki so nujno potrebni za izvajanje storitev gospodarske javne službe v skladu s prejšnjim členom, in vključujejo naslednje stroške:

-

neposredne stroške materiala in storitev,

-

neposredne stroške dela,

-

druge neposredne stroške,

-

splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,

-

splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,

-

splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,

-

obresti zaradi financiranja opravljanja storitev gospodarske javne službe in

-

zmerni dobiček izvajalca gospodarske javne službe.

(2)

Za obračun amortizacije osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za izvajanje gospodarske javne službe, se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja, za izračun stroškov amortizacije teh sredstev pa se uporabljajo amortizacijske stopnje, določene v Prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Za osnovna sredstva iz prejšnjega stavka, za katera amortizacijska stopnja ni določena v Prilogi 4 te uredbe, se za določitev amortizacijskih stopenj uporablja Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih osnovnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13 in 100/15).

(3)

Ustreznost razporejanja stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena za revidirano obdobje vsako leto ob letni reviziji računovodskih izkazov preveri revizor in o tem izda na podlagi ustrezne pogodbe posebno poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih. Če izvajalec gospodarske javne službe ni zavezan k obvezni reviziji računovodskih izkazov, mora preverjanje ustreznosti razporejanja stroškov iz drugega in tretjega odstavka tega člena zagotoviti s pogodbo s pooblaščenim revizorjem najpozneje do 30. aprila tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto.

(4)

Če ima izvajalec gospodarske javne službe infrastrukturo za izvajanje te službe v celoti ali delno v najemu, se najemnina obračuna v višini stroškov amortizacije najete infrastrukture.

19. člen

(odbitne postavke)

(1)

Odbitne postavke za izračun cene vključujejo naslednje elemente:

-

prihodke od prodaje proizvedene električne ali toplotne energije ali drugih proizvodov sežiganja odpadkov,

-

regulacijski popravek zadnjega preteklega triletnega obdobja,

-

za preteklo triletno obračunsko obdobje ugotovljene neupravičene elemente cene,

-

druge prihodke, ki nastanejo pri izvajanju gospodarske javne službe in

-

druge prihodke, ki nastanejo pri izvajanju posebnih storitev.

(2)

Regulacijski popravek iz druge alineje prejšnjega odstavka se določi tako, da se na podlagi revidiranih računovodskih izkazov in potrjenih letnih poročil, evidenčnih listov in drugih uradnih poročil za preteklo triletno obračunsko obdobje izračuna razlika med prihodki in upravičenimi stroški storitev gospodarske javne službe v navedenem obdobju, pri čemer se izračunana pozitivna razlika upošteva kot odbitna postavka, ki ceno znižuje, izračunana negativna razlika pa kot odbitna postavka, ki ceno zvišuje.

(3)

V primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se stroški ali poraba sredstev, ki so bili neupravičeno vključeni v ceno, ali prihodki, ki niso bili upoštevani v ceni, upoštevajo kot odbitna postavka, ki ceno znižuje.

(4)

Prihodki iz gospodarske javne službe, ki so v preteklem obračunskem obdobju presegli upravičene stroške izvajanja te službe, znižane za odbitne postavke iz drugega odstavka tega člena za več kot 10 odstotkov, so prekomerni prihodki izvajalca gospodarske javne službe.

(5)

Prekomerne prihodke iz prejšnjega odstavka mora izvajalec gospodarske javne službe vrniti uporabnikom te službe v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem so navedeni prekomerni prihodki nastali.

(6)

Če izvajalec gospodarske javne službe prejme javna sredstva oziroma donacije, se ta sredstva evidentirajo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in v celoti namenjajo za znižanje cene storitev gospodarske javne službe.

20. člen

(določitev cene ob večjem odstopanju)

Ne glede na določbo tretjega odstavka 15. člena te uredbe ministrstvo predlaga vladi, da določi novo ceno za obdobje do konca tekočega triletnega obdobja, če na podlagi predloženih poročil iz 52. člena te uredbe ugotovi, da so prihodki poslovnoizidne enote za več kot deset odstotkov odstopali od upravičenih stroškov.

7. Izvajanje posebnih storitev

21. člen

(posebne storitve)

Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov

Časovnica