TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, odpravita se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Stanovanjska inšpekcija št. 06172-110/2015-4 z dne 18. 5. 2015 in odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 0614-14/2015/4 – MG z dne 18. 9. 2015 v ugodilnem delu 1. točke izreka ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu Inšpektoratu RS za okolje in prostor, Stanovanjski inšpekciji v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožečim strankam stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Prvostopenjski organ ni ustrezno utemeljil uporabe materialnopravne podlage. Prvostopna odločba ne vsebuje obrazložitve subsumbcije dejanskega stanja pod ustrezno pravno normo. Upoštevaje v konkretnem primeru relevantni prvi odstavek 125. člena SZ-1 inšpekcijski organ z odločbo odredi izvedbo del pod dvema pogojema: (1.) če skupni deli večstanovanjske stavbe niso vzdrževani v skladu z normativi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih stavb, ki jih s pravilnikom predpiše minister, to je Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj, ter če (2.) niso primerni za normalno rabo. Prvostopna odločba ne navaja nobenih razlogov glede tega, da fasada ni vzdrževana po normativih, kot jih določa pravilnik, niti ne navaja teh normativov, zaradi česar ni mogoče presoditi, ali je odločba zakonita. Okoliščina, da skupni deli večstanovanjske stavbe niso vzdrževani v skladu z normativi po pravilniku, je prvi pogoj za to, da lahko inšpekcijski organ ukrepa po določbah 125. člena SZ-1. Ob splošnem sklicevanju na mnenje B. d. o. o. ter druge dokaze prvostopenjski organ tudi ni substancirano pojasnil konkretnih razlogov za potrebo po sanaciji celotne stavbe v javnem interesu (124. člen SZ-1), ob tem, ko naj bi zidna plesen nastajala le v posameznih stanovanjih (torej kaj šteje za vsebino javnega interesa glede na obravnavani primer).

Prvostopenjski organ ni obrazloženo utemeljil svojega stališča, zakaj naj bi bila možnost sanacije tudi v notranjosti samih stanovanj, torej kjer je to potrebno, vprašljiva in manj učinkovita. Tako ni mogoče preveriti, ali je bilo v zadostni meri spoštovano načelo sorazmernosti.