TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Up 35/99 z dne 20. 1. 2000 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1846/96 z dne 10. 3. 1999 se ne sprejme.

Ne gre za to, da bi sodišče prezrlo navedbe pritožnikov, pač pa zgolj za to, da vsebinska ocena dejstev in materialnopravna presoja sodišč ni ugodna za pritožnika, kar pa ne pomeni kršitve procesnega jamstva iz 22. člena Ustave. Vrhovno sodišče je določbo drugega odstavka, kot trdita pritožnika, uporabilo na podlagi gramatikalne razlage, po kateri upravičenci do denacionalizacije niso tiste osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine, do katere so imeli prejšnji lastniki podržavljenega premoženja pravico po predpisih tuje države. Zato tudi ni mogoče reči, da izpodbijani sodbi temeljita na pravnem stališču, ki bi bilo nezdružljivo s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Prav tako ni mogoče reči, da bi bila odločitev sodišča očitno napačna in brez razumne pravne utemeljitve, kar bi lahko predstavljalo kršitev prepovedi sodniške samovolje, ki izhaja iz 22. člena Ustave.