Zakon o sodnih taksah (ZST-1)

1524. Zakon o sodnih taksah (ZST-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o sodnih taksah (ZST-1)

Razglašam Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. aprila 2008.

Št. 003-02-4/2008-3

Ljubljana, dne 9. aprila 2008

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SODNIH TAKSAH (ZST-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(temeljna določba)

(1)

Pred sodišči v Republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del.

(2)

Pred prekrškovnimi organi v Republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del, v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo prekrške.

(3)

V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.

(4)

S tem zakonom se določa višina sodnih taks v postopku za evropski plačilni nalog, v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, v postopku o zahtevi za razglasitev izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije, v postopku o ugovoru zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije, v postopku o zahtevi za izdajo evropskega potrdila o dedovanju, v postopku o zahtevi za začasni odlog učinkov evropskega potrdila o dedovanju, v postopku o zahtevi za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ali potrdila o neizvršljivosti ali omejitvi izvršljivosti in v postopku o zahtevi za popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo za izvajanje:

1.

Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št. 399 z dne 30. 12. 2006, str. 1),

2.

Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L št. 199 z dne 31. 7. 2007, str. 1),

3.

Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 107) in

4.

Uredbe (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 15).

2. člen

(področje veljavnosti)

Takse se plačujejo:

1.

v pravdnem postopku,

2.

v postopku o delovnih in socialnih sporih, razen če za posamezne vrste postopkov o delovnih in socialnih sporih zakon ne določa drugače,

3.

v postopku izvršbe in zavarovanja, razen za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij oziroma v zvezi z delom,

4.

v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave in v likvidacijskem postopku,

5.

v postopku v upravnem sporu,

6.

v kazenskem postopku,

7.

v postopku o prekrških,

8.

v nepravdnih postopkih,

9.

v drugih primerih, ki jih določa ta zakon in taksna tarifa.

3. člen

(zavezanec za plačilo)

(1)

S tem zakonom predpisane takse plača tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, če ta zakon ne določa drugače.

(2)

V postopku o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje in v postopku o socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje plača takso tisti, ki ga kot zavezanca za plačilo takse s smiselno uporabo določb o povrnitvi stroškov zakona, ki ureja pravdni postopek, določi sodišče v odločbi o stroških postopka.

(3)

Povprečna taksa v stečajnem postopku se šteje za dolg stečajne mase. To takso plača stečajna upraviteljica oziroma stečajni upravitelj (v nadaljnjem besedilu: stečajni upravitelj).

(4)

Povprečno takso za prisilno poravnavo plača tisti, v čigar korist je potrjena prisilna poravnava.

(5)

Takso za izdajo sklepa o zavarovanju po uradni dolžnosti plača dolžnik, takso za postopek o predlogu za vpis v zemljiško knjigo, ki ga mora predlagati notar v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, plača zastavitelj, takso za vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi po uradni dolžnosti, pa tisti, v čigar korist se opravi vpis.

(6)

V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, plača takso za postopek na prvi stopnji obdolženka oziroma obdolženec (v nadaljnjem besedilu: obdolženec), ki mu je pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je kazen pravnomočno odpuščena. Pri vstopu oškodovanke kot tožilke oziroma oškodovanca kot tožilca (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec kot tožilec) v postopek plača takso ob vstopu v postopek oškodovanec kot tožilec. Če je v tem postopku obdolžencu pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je kazen pravnomočno odpuščena, doplača takso za postopek na prvi stopnji obdolženec, sicer pa doplača takso oškodovanec kot tožilec. Določba prejšnjega stavka velja smiselno tudi za kazenski postopek na zasebno tožbo.

(7)

V postopku o prekrških plača takso za postopek na prvi stopnji storilka oziroma storilec (v nadaljnjem besedilu: storilec) prekrška, ki mu je pravnomočno izrečena ali odpuščena sankcija za prekršek.

(8)

V postopku za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, ki se začne po uradni dolžnosti, plača takso za postopek na prvi stopnji udeleženka oziroma udeleženec (v nadaljnjem besedilu: udeleženec), ki ga kot zavezanca za plačilo takse po prostem preudarku določi sodišče v odločbi o stroških postopka.

(9)

V postopku za določitev odškodnine na prvi stopnji plača takso udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, v postopku s pravnimi sredstvi pa vložnica oziroma vložnik (v nadaljnjem besedilu: vložnik) pravnega sredstva.

(10)

Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna; v zapuščinskem postopku dediči plačajo takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem.

3.a člen

(zavezanec za plačilo v postopkih na prvi stopnji po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanje pripadajočega zemljišča)

(1)

Če sodišče ugodi predlogu za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanje pripadajočega zemljišča, plača takso za postopek na prvi stopnji tisti, o čigar vpisu lastninske pravice na posameznem delu ali solastninske pravice na skupnem delu stavbe je sodišče z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo, če je predlog umaknjen ali sodišče predlog zavrže ali zavrne, pa plača takso predlagatelj. Ne glede na prejšnji stavek takso za določitev idealnih deležev solastnine na splošnih skupnih delih stavbe plača skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov iz sredstev rezervnega sklada, če je ta oblikovan.

(2)

Če sodišče ugodi predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanje pripadajočega zemljišča, plača takso za postopek na prvi stopnji skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov iz sredstev rezervnega sklada, če je ta oblikovan, sicer pa lastnik stavbe oziroma vsak etažni lastnik stavbe v etažni lastnini. Če je predlog iz prejšnjega stavka umaknjen ali sodišče predlog zavrže ali zavrne, plača takso za postopek na prvi stopnji predlagatelj.

(3)

Če sodišče ugodi predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča in stavba v etažni lastnini nima rezervnega sklada ter v zemljiški knjigi niso vpisani vsi deli stavbe, plača takso za postopek na prvi stopnji predlagatelj. Če v zemljiški knjigi niso vpisani dejanski lastniki stavbe, ki ni v etažni lastnini, ali dejanski lastniki zemljišča pod stavbo, plača takso za postopek na prvi stopnji predlagatelj.

(4)

Takso za ugotovitev obstoja še nevpisane izvedene pravice v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ali v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča na prvi stopnji po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanje pripadajočega zemljišča, plača tisti, v čigar korist je ugotovljena pravica.

4. člen

(posebni primeri zavezanca za plačilo)

(1)

Skrbnica oziroma skrbnik (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) odsotnega, katerega prebivališče je neznano, in skrbnik za premoženje, katerega lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je neznan, ter začasna zastopnica oziroma začasni zastopnik (v nadaljnjem besedilu: začasni zastopnik) stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo.

(2)

Te takse se izterjajo iz premoženja zastopanega.

(3)

Neplačane takse vpiše sodišče v seznam taks in ravna po določbah o izterjavi neplačane takse.

5. člen

(nastanek taksne obveznosti, zapadlost v plačilo)

(1)

Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost:

1.

za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka, ugovora zaradi pobota ali pravnega sredstva, če je ta vloga dana na zapisnik, pa ob dokončanju zapisnika, če ni v naslednjih točkah določeno drugače;

2.

za postopek, ki se začne z vlogo, vloženo v elektronski obliki, ob vložitvi vloge v informacijski sistem, razen za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je vložen po elektronski poti, za katerega nastane taksna obveznost ob oddaji predloga v informacijski sistem;

3.

za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek;

4.

za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje in za postopek o socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki;

5.

za povprečno takso v stečajnem postopku ob pravnomočnosti odločbe o delitvi; v postopku prisilne poravnave pa ob pravnomočnosti odločbe, s katero se potrdi sklenjena poravnava;

6.

za postopek v upravnem sporu v zadevah, v katerih mora sodišče odločiti v zakonsko določenem roku, in za postopek v upravnem sporu v zadevah socialnega varstva pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki;

7.

za kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, če vstopi v postopek oškodovanec kot tožilec, ob njegovem vstopu, sicer pa ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za kazenski postopek na zasebno tožbo za takso, ki se naknadno doplača, ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za pravna sredstva v kazenskem postopku ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu, razen če ta zakon določa drugače;

8.

za postopek o prekrških ob pravnomočnosti odločbe, s katero se izreče sankcija za prekršek ali se storilcu prekrška sankcija odpusti, v primeru, če storilec prekrška ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekršek, pa takoj po izdaji odločbe o prekršku; za pravna sredstva v postopku o prekrških ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu;

9.

za postopek za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij pred sodiščem prve stopnje, ki se začne po uradni dolžnosti, takrat, ko je sodna odločba vročena zavezancu za plačilo;

10.

za takso v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je zapuščinska obravnava končana, če sodišče ne opravi zapuščinske obravnave, pa z vročitvijo sklepa o dedovanju dedičem; če sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, nastane taksna obveznost za dodatni sklep o dedovanju z vročitvijo tega sklepa dedičem;

11.

za postopek za določitev odškodnine pred sodiščem prve stopnje z vročitvijo sklepa o odškodnini udeležencu, ki mu je naloženo plačilo odškodnine;

12.

za takso za vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi po uradni dolžnosti, z vročitvijo sklepa o dovolitvi vpisa zavezancu za plačilo;

13.

za postopek za vzpostavitev etažne lastnine, za postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča in za ugotovitev obstoja še nevpisane izvedene pravice po zakonu, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanje pripadajočega zemljišča, pred sodiščem prve stopnje, s sklenitvijo sodne poravnave ali z vročitvijo odločbe, s katero se postopek na prvi stopnji konča;

14.

za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, ob pravnomočnosti ustreznega sklepa;

15.

za poravnavo, pri kateri vrednost predmeta poravnave presega vrednost predmeta postopka, za tisti del vrednosti predmeta poravnave, ki presega vrednost predmeta postopka, ob sklenitvi poravnave;

16.

za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tarifnih številkah 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402 ob pravnomočnosti ustrezne odločbe;

17.

za takso za sklep o zavarovanju, ki ga izda sodišče po uradni dolžnosti, ter za takse po tarifnih številkah 7408, 74010, 74012, 8403 in 8404 ob pravnomočnosti ustreznega sklepa;

18.

za takso po tarifni številki 74014 ob pravnomočnosti odločbe o glavni stvari;

19.

za pritožbeni postopek, če ustrezni procesni zakon določa napoved pritožbe, ob napovedi pritožbe;

20.

za takso po tarifni številki 10104 ob izstavitvi plačilnega naloga iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona;

21.

za takse po tarifnih številkah 10103, 10104, 10105 in 10106, ki jih mora plačati obdolženec, ki ima postavljenega zagovornika, ob pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopka;

22.

za druge sodne prepise, ki niso urejeni v 20. in 21. točki tega odstavka, takrat, ko se prepis zahteva;

23.

za druga dejanja takrat, ko se dejanje zahteva ali ko sodišče začne postopek.

(2)

Razen v primerih iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena je treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona.

(3)

Takso za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je vložen po elektronski poti, je treba plačati po nastanku taksne obveznosti v roku, ki je določen v zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

(4)

Takso v postopku o prekrških je treba plačati v roku, ki je določen v odločbi, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa.

(5)

Za sodne prepise iz 22. točke in za druga dejanja iz 23. točke prvega odstavka tega člena, ki jih sodišče izvede neposredno potem, ko jih stranka zahteva, je treba plačati takso ob nastanku taksne obveznosti.

6. člen

(način plačila)

(1)

Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi.

(2)

Takso vplača taksna zavezanka oziroma taksni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: taksni zavezanec) na prehodni podračun, določen za plačevanje sodnih taks sodišča, od katerega se zahteva opravo posameznega dejanja ali vodenje postopka.

(3)

Če je v primerih od 1. do 21. točke prvega odstavka prejšnjega člena plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, če ta zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu. Pravilo iz prejšnjega stavka ne velja, če zakon določa obvezno uporabo reference pri plačilu sodne takse.

(4)

Plačilo takse za sodne prepise iz 22. točke prvega odstavka in za druga dejanja iz 23. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora stranka dokazati s potrdilom o opravljenem plačilu.

6.a člen

(dan plačila)

(1)

Šteje se, da je sodna taksa plačana na dan, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča, če ta zakon ne določa drugače.

(2)

Če se taksa plača pri blagajni sodišča, se šteje, da je plačana na dan plačila pri blagajni sodišča.

(3)

Če taksni zavezanec dostavi sodišču dokazilo o plačilu takse pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, se šteje, da je taksa plačana na dan, ko sodišče, od katerega se zahteva opravo posameznega dejanja ali vodenje postopka, prejme dokazilo o plačilu, ne glede na to, kdaj je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna tega sodišča.

6.b člen

(domneva pravočasnosti plačila)

(1)

Razen v primeru iz drugega odstavka tega člena se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka.

(2)

Če taksni zavezanec dostavi sodišču dokazilo o plačilu takse pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, se šteje, da je taksa plačana pravočasno ne glede na to, kdaj je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna tega sodišča.

6.c člen

(posebna vrnitev v prejšnje stanje)

(1)

Zoper sklep o ustavitvi postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ki je bil izdan zaradi nepravočasnega plačila takse, je dopustno v 15 dneh od vročitve sklepa vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če je bila plačilna transakcija za plačilo sodne takse ponudniku plačilnih storitev odrejena tako, da je slednji prejel ali odtegnil s plačnikovega računa znesek sodne takse pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona.

(2)

Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je treba priložiti dokazilo, da je bila plačilna transakcija za plačilo sodne takse ponudniku plačilnih storitev odrejena tako, da je slednji prejel ali odtegnil s plačnikovega računa znesek sodne takse pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona.

(3)

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o ustavitvi postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe. O predlogu odloči to sodišče brez naroka.

(4)

Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe.

(5)

Prepozen ali nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje sodišče zavrže s sklepom, zoper katerega je dopustno v 15 dneh od njegove vročitve vložiti pritožbo.

7. člen

(način določanja taksne obveznosti)

Taksne obveznosti se določajo v eurih glede na vrednost zahtevka oziroma predmeta postopka ali v nespremenljivih zneskih.

8. člen

(plačilo sodne takse kot procesna predpostavka)

Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon.

9. člen

(zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse)

(1)

Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih po zapadlosti takse v plačilo.

(2)

Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse pretrga vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon.

(3)

Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse se zadrži za čas, ko pristojni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti prisilne izterjave takse. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se šteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon.

(4)

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov zastaranje nastopi v desetih letih po zapadlosti takse v plačilo, razen če je bilo zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas zastaralnega roka.

II. OPROSTITEV, ODLOG IN OBROČNO PLAČILO TAKS

10. člen

(taksne oprostitve na podlagi zakona)

(1)

Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije in organizacije, ki kot javno službo opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.

(2)

Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, sodišče zaprosi za pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(3)

Plačila sodnih taks je oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

(4)

V postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij je plačila sodnih taks oproščen center za socialno delo kot predlagatelj, otrok, ki je dopolnil 15 let ter je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, in otrokov skrbnik.

(5)

Plačila sodnih taks so oproščene tudi invalidske organizacije v postopkih v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene, in invalidi v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti.

(6)

V postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona in o pritožbi zoper sklep o tem ugovoru, o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se taksa ne plača.

(7)

Taksa se tudi ne plača, kadar tako določa poseben zakon.

(8)

Sodišče po uradni dolžnosti zagotavlja izvajanje določb tega člena, med drugim tudi na podlagi podatkov, ki jih predloži stranka, ki uveljavlja taksno oprostitev. V dvomu sodišče pozove stranko, da predloži dokazila za uveljavljanje taksne oprostitve.

11. člen

(pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe)

(1)

Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: družinski člani).

(2)

Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas.

(3)

Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika in fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik posameznik in kot poklic opravlja določeno dejavnost, v postopkih v zvezi z njuno dejavnostjo ter za pravne osebe glede plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

(4)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka oseba iz prejšnjega odstavka ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, mora plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena.

(5)

Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

(6)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodišče v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

12. člen

(predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe)

(1)

O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke.

(2)

Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks mora vsebovati naslednje podatke in izjave:

-

osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko osebe iz tretjega odstavka prejšnjega člena;

-

osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke;

-

podatke o zadevi;

-

podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona;

Zakon o sodnih taksah (ZST-1)

Časovnica