Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 56-2653/1995, stran 4585 DATUM OBJAVE: 4.10.1995
VELJAVNOST: od 1.1.1996 do 30.6.1999 / UPORABA: od 1.1.1996 do 30.6.1999
RS 56-2653/1995
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 1.7.1999 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
2653. Pravilnik o posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta
Na podlagi 31. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za finance v soglasju z ministrom za promet in zveze
P R A V I L N I K
o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko transporta
o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko transporta
1. člen
(Vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta pri vnosu, tranzitu in iznosu blaga.
I. DEL
VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE
1. Poglavje
Predložitev blaga carinskemu organu
2. člen
(Oseba, odgovorna za predložitev blaga)
(1)
Oseba iz prvega in drugega odstavka 32. člena carinskega zakona je fizična oseba, ki je pripeljala blago na carinsko območje.
(2)
Kot oseba iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi voznik ali poveljnik prevoznega sredstva ali vodja zrakoplova.
(3)
Potnik je odgovoren za predložitev osebne prtljage in blaga, ki ga ima s seboj.
3. člen
(Kraj predložitve)
(1)
Blago se v skladu z 32. členom carinskega zakona predloži na uradnem prostoru carinskega organa, razen če carinski organ izrecno ne dovoli predložitve blaga na drugem prostoru ali pa je to blago oproščeno predložitve. Blago mora po prihodu na carinsko območje ostati nespremenjeno do predložitve.
(2)
Uradni prostor carinskega organa za posamezne vrste transporta je določen s tem pravilnikom ali pa ga določi carinski organ in o tem na primeren način obvesti zainteresirane.
4. člen
(Čas predložitve)
(1)
Blago se predloži v času uradnih ur carinskega organa, razen če carinski organ izrecno ne dovoli predložitve blaga izven uradnih ur.
(2)
Uradne ure carinskih organv določi Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Carinska uprava) in o tem na primeren način obvesti zainteresirane.
5. člen
(Predpregled in jemanje vzorcev pred začetkom carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga)
(1)
Oseba, ki ima pravio zahtevti carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga, lahko v skladu s 33. členom carinskega zakona opravi tudi predpregled blaga in vzame vzorce, če je to potrebno, da bi se zagotovila pravilna izbira postopka.
(2)
Carinski organ praviloma dovoli predpregled blaga na podlagi ustnega zahtevka upravičenca. Če je to glede na okoliščine posameznega primera potrebno, lahko carinski organ zahteva od upravičenca, da vloži pisni zahtevek za predpregled blaga. Če upravičenec želi odvzeti vzorce, mora vedno vložiti pisni zahtevek.
(3)
Pisni zahtevek mora vsebovati naslednje podatke:
-
ime in naslov vložnika zahtevka;
-
podatek, kje se blago nahaja;
-
številko skupne prijave, če je bila ta vložena, razen če carinski organ sam ne vpiše tega podatka, ali podatek o predhodnem carinskem postopku ali podatke o prevoznem sredstvu, na katerem se blago nahaja;
-
vse druge potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga in
-
podpis vložnika zahtevka.
(4)
Če carinski organ zahtevku ugodi, izda odločbo v obliki uradnega zaznamka na zahtevku. V primeru jemanja vzorcev, določi tudi količino blaga, ki jo je dovoljeno vzeti.
(5)
Predpregled blaga in jemanje vzorcev se izvedeta pod nadzorom in po navodilu carinskega organa.
(6)
Vložnik zahtevka nosi riziko in stroške razpakiranja, tehtanja, prepakiranja in vseh drugih postopkov z blagom ter stroške analize.
(7)
Vzeti vzorci se upoštevajo pri določitvi količine blaga,za katero se dovoli določena carinsko dovoljena raba ali uporaba. Če se odvzeti vzorci pri analizi uničijo ali poškodujejo, tako da nimajo več nikakršne uporabne vrednosti, zanje ne nastane carinski dolg. Z odpadki in ostanki se ravna v skladu s četrtim odstavkom 141. člena carinskega zakona.
2. Poglavje
Skupna prijava
6. člen
(Listine, ki se lahko uporabijo kot skupna prijava)
(1)
Skupno prijavo predloži na obrazcu, predpisanim s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku, oseba iz prvega odstavka 34. člena carinskega zakona.
(2)
Namesto obrazca iz prejšnjega odstavka se lahko kot skupna prijava uporabijo naslednji dokumenti:
-
v cestnem transportu: list 4 enotne carinske listine, zvezek TIR ali zvezek ATA;
-
v železniškem transportu: tovorni list CIM,
-
v zračnem transportu: blagovni manifest,
-
v pomorskem transportu: carinski manifest,
-
v poštnem prometu: poštna carinska prijava.
(3)
Če se kot skupna prijava vloži dokument iz prejšnjega odstavka, podatki v njem pa ne zadoščajo za ustrezen carinski nadzor, lahko carinski organ vedno zahteva, da se izpolni obrazec skupne prijave iz prvega odstavka tega člena.
7. člen
(Odgovornost za blago)
(1)
Oseba iz prvega odstavka 34. člena carinskega zakona mora, kadarkoli carinski organ to zahteva, ponovno predložiti nedotaknjeno blago, navedeno v skupni prijavi, ki ni bilo raztovorjeno s prevoznega sredstva, dokler za blago ni določena vrsta carinske rabe ali uporabe.
(2)
Po raztovoru blaga zaradi premestitve ali skladiščenja preide obveznost ponovne predložitve nedotaknjenega blaga, kadarkoli carinski organ to zahteva, na vsako osebo, ki razpolaga z blagom.
3. Poglavje
Začasna hramba blaga
8. člen
(Prostor za začasno hrambo blaga)
(1)
Prostor iz drugega odstavka 38. člena carinskega zakona, ki je stalno odobren za začasno hrambo blaga, se imenuje začasna shramba.
(2)
Za začasno shrambo, ki je ne upravlja carinski organ, lahko ta zaradi zagotavljanja uporabe carinskih predpisov zahteva tudi:
-
soključarstvo z upravljalcem začasne shrambe,
-
da upravljalec začasne shrambe vodi takšno evidenco o blagu, ki omogoča spremljanje gibanja blaga.
(3)
Za odprtje in vodenje začasne shrambe se primerno uporabljajo določbe uredbe o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom o odprtju in vodenju carinskih skladišč.
9. člen
(Shranjevanje blaga v začasno shrambo)
Blago se začasno shrani v začasno shrambo s skupno prijavo.
10. člen
(Odgovornost za izvajanje ukrepov, ki jih zahteva carinski organ)
Oseba, ki je vložila skupno prijavo oziroma oseba, ki je vnesla blago na carinsko območje sta odgovorni za upoštevanje ukrepov carinskega organa in nosita nastale stroške.
4. Poglavje
Posebne določbe, ki se uporabljajo za blago, ki se pošilja po morju in po zraku
1. Podpoglavje
Splošna določba
11. člen
(Kraj predložitve)
Če se blago pripelje na carinsko območje Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinsko območje) po morju ali po zraku in če se samo z enim transportnim dokumentom ter z isto vrsto transporta, brez pretovarjanja, pošilja v drugo pristanišče ali drugo letališče na carinskem območju, se blago carinskemu oranu predloži samo v pristanišču ali na letališču, kjer se blago raztovori ali pretovori.
2. Podpoglavje
Posebne določbe za ročno in oddano prtljago potnikov
12. člen
(Definicije)
V tem poglavju šteje za:
-
domače letališče: vsako letališče na carinskem območju;
-
mednarodno domače letališče: vsako letališče na carinskem območju, na katerem se sme z dovoljenjem pooblaščenih organov opravljati promet s tujino;
-
domači let: let zrakoplova med dvema letališčema na carinskem območju brez vmesnega pristanka, ki se ne začne in ne konča na letališču, ki ni na carinskem območju;
-
domače pristanišče: katerokoli pomorsko pristanišče na carinskem območju;
-
plovbo skozi slovensko teritorialno morje: plovba plovila, ki opravlja redni promet med dvema ali več domačimi pristanišči brez vmesnih pristankov;
-
plovilo za razvedrilo: plovilo namenjeno za negospodarske namene (za razvedrilo, rekreacijo in šport)
-
turistični ali poslovni zrakoplov: zrakoplov, namenjen za potovanja po željah uporabnikov;
-
prtljago: vsi predmeti, ki jih imajo potniki kakorkoli s seboj zaradi potovanja.
13. člen
(Vrste prtljage)
V tem poglavju se prtljaga v zračnem transportu šteje za:
-
oddano prtljago, če je predana v prevoz na odhodnem letališču in če oseba med letom ali ob vmesnih pristankih, do prtljage nima dostopa;
-
ročno prtljago, če jo oseba prinese v kabino zrakoplova.
14. člen
(Kraj, kjer se opravijo formalnosti)
Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na:
1.
ročno in oddano prtljago oseb, ki začnejo potovanje z zrakoplovom, ki prihaja s tujega letališča in ki po vmesnem pristanku na domačem letališču nadaljuje pot do drugega domačega letališča, se opravijo na tem zadnjem domačem letališču, pod pogojem, da je to mednarodno letališče; v tem primeru se za to prtljago upoštevajo predpisi, ki veljajo za prtljago oseb, ki prihajajo iz tujine, če te ne morejo dokazati carinskim organom, da je blago, ki se v prtljagi nahaja, domače blago;
2.
oddano prtljago oseb, ki začnejo potovanje na domačem letališču z zrakoplovom, ki ima vmesni pristanek na drugem domačem letališču, preden ta nadaljuje pot na tuje letališče, se opravijo na odhodnem letališču, pod pogojem, da je to mednarodno letališče; v tem primeru se kontrola ročne prtljage opravi na letališču, na katerem zrakoplov opravi vmesni pristanek;
3.
osebno prtljago oseb, ki uporabljajo storitve pomorskega plovila za promet s tujimi pristanišči, se opravi v pristanišču za mednarodni promet, kjer se taka prtljaga natovori ali raztovori.
15. člen
(Kraj, kjer se opravijo formalnosti)
Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago oseb:
1.
na plovilu za razvedrilo, se izvedejo v kateremkoli slovenskem pristanišču za mednarodni promet, ne glede na zastavo plovila in ne glede na to, kam je namenjeno;
2.
v turističnem ali potniškem zrakoplovu se izvedejo:
-
ob prihodu na prvem letališču, ki mora biti mednarodno domače letališče, za zrakoplove, ki prihajajo s tujega letališča, če zrakoplov po vmesnem pristanku nadaljuje pot do drugega domačega letališča;
-
na zadnjem mednarodnem domačem letališču na zrakoplovu, ki prihaja z domačega letališča, če to po vmesnem pristanku nadaljuje pot na letališče v tujini.
16. člen
(Natovarjanje in pretovarjanje prtljage)
(1)
Če se prtljaga, ki prihaja na domače letališče z zrakoplovom s tujega letališča, na tem domačem letališču pretovarja v zrakoplov, ki nadaljuje let v carinskem območju, se:
-
vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, izvedejo na domačem letališču, kjer se potovanje zaključi, pod pogojem, da je to mednarodno letališče;
-
vse kontrole ročne prtljage izvedejo na prvem domačem mednarodnem letališču; izjemoma, če se pokaže potreba po kontroli oddane prtljage, se lahko izvede dodatna kontrola na domačem mednarodnem letališču, kjer se potovanje zaključi;
-
kontrola oddane prtljage lahko izvede na prvem domačem letališču samo izjemoma, če se pokaže potreba po kontroli ročne prtljage.
(2)
Če se na domačem letališču natovori prtljaga na zrakoplov, ki leti na drugo domače letališče ter se na drugem domačem letališču pretovori na zračno plovilo, namenjeno na tuje letališče, se:
-
vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, izvajajo na domačem letališču, kjer se potovanje začne, pod pogojem, da je to mednarodno domače letališče;
-
vse kontrole ročne prtljage izvedejo na zadnjem domačem mednarodnem letališču; pred tem se lahko kontrola te prtljage izvede na letališču, kjer se potovanje začne, samo izjemoma, če se pokaže, da je to po kontroli oddane prtljage nujno potrebno;
-
dodatne kontrole oddane prtljage lahko izvedejo na zadnjem domačem letališču samo izjemoma, če se pokaže potreba po pregledu ročne prtljage.
(3)
Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago, ki prihaja na domače letališče z rednim ali čarterskim letom s tujega letališča in se na tem letališču pretovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki je namenjen za let na carinskem območju, se izvedejo na letališču, kjer se redni ali čarterski let zaključi.
(4)
Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago, ki se na na domačem letališču natovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki je namenjen za let na carinskem območju, zato da bi se na drugem domačem letališču pretovorila na zrakoplov na rednem ali čarterskem poletu, namenjen na tuje letališče, se izvedejo na domačem letališču, kjer se ta redni ali čarterski polet začne.
17. člen
(Označevanje prtljage)
Oddana prtljaga, registrirana na domačem letališču, se označi s priponko ali nalepko, ki jo pritrdi na prtljago na domačem letališču pristojni delavec ob prevzemu prtljage.
II. DEL
TRANZITNI POSTOPEK
1. Poglavje
Splošne določbe
18. člen
(Definicije)
V skladu s tem delom pravilnika se štejejo za:
1.
transportna sredstva predvsem:
-
cestna vozila, tudi priklopniki ali polpriklopniki,
-
železniški vozovi,
-
plovila,
-
zrakoplovi,
-
zabojniki, ki so v skladu z določbami mednarodne konvencije o zabojnikih primerni za prevoz carinskega blaga;
2.
odpremni carinski organ: carinski organ, pri katerem se začne tranzitni postopek;
3.
namembni carinski organ: carinski organ, pri katerem se predloži blago, ki se prevaža v tranzitnem postopku, za zaključek tranzitnega postopka.
19. člen
(Uporaba tranzitnega postopka)
Carinsko blago se na carinskem območju ali preko njega prevaža v tranzitnem postopku, razen če je z drugimi carinskimi predpisi določeno drugače.
2. Poglavje
Izvedba tranzitnega postopka
1. Podpoglavje
Postopek
20. člen
(Dokumenti za izvedbo tranzitnega postopka)
(1)
Če se blago prevaža v tranzitnem postopku, se zanj vloži tranzitna deklaracija. Kot tranzitna deklaracija se lahko uporabi:
-
enotna carinska listina v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku;
-
drug dokument, predviden s tem pravilnikom ali z mednarodno konvencijo.
(2)
Če blago v tranzitni deklaraciji ni opisano, se za opis v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku uporabi seznam pošiljk.
(3)
Namesto seznama pošiljk iz prejšnjega odstavka se lahko uporabi tudi trgovski dokument, ki vsebuje iste podatke kot seznam pošiljk.
21. člen
(Uporaba seznama pošiljk)
(1)
Vsaka na seznamu pošiljk navedena postavka blaga mora imeti zaporedno številko.
(2)
Tik pod zadnjim vpisom je treba potegniti vodoravno črto. Prazne razdelke je treba prečrtati, tako da se prepreči naknadno vpisovanje.
(3)
Seznam pošiljk se priloži vsakemu listu tranzitne deklaracije, h kateri sodi.
22. člen
(Evidenca seznamov pošiljk)
(1)
Pri vpisu deklaracije v evidence dobijo seznami pošiljk isto vpisno številko kot tranzitna deklaracija, na katero se nanašajo. Ta številka se vnese ali z žigom, na katerem je tudi ime odpremnega carinskega organa, ali pa ročno. V slednjem primeru je treba vnesti uradni žig carinskega organa. Poleg tega se doda tudi podpis carinskega delavca odpremnega carinskega organa.
(2)
Če je k eni sami tranzitni deklaraciji priloženih več seznamov pošiljk, jih mora deklarant označiti z zaporednimi številkami. Število priloženih seznamov se vpiše v razdelek 4 (nakladne listine) enotne carinske listine ali ustrezen razdelek druge tranzitne deklaracije.
23. člen
(Uporaba tranzitne deklaracije)
(1)
Eno transportno sredstvo se lahko uporabi za natovarjanje blaga pri več dpremnih carinskih organih in raztovarjanje blaga pri več namembnih carinskih organih.
(2)
V tranzitni deklaraciji je dovoljeno navesti le blago, ki je bilo ali bo natovorjeno na eno samo transportno sredstvo ter je namenjeno za transport od enega odpremnega carinskega organa do enega namembnega carinskega organa.
(3)
Kot eno transportno sredstvo veljajo tudi naslednja transportna sredstva, s katerimi se prevaža blago, ki naj bi ostalo skupaj:
-
vozilo z enim ali večimi priklopniki ali polpriklopniki;
-
več železniških vozov;
-
plovila, ki tvorijo celoto;
-
zabojniki, ki so bili natovorjeni na eno transportno sredstvo.
24. člen
(Postopek s tranzitno deklaracijo)
(1)
Odpremni carinski organ tranzitno deklaracijo sprejme, jo vpiše in določi rok, v katerem je treba blago deklarirati namembnemu carinskemu organu, ter na ustrezen način zagotovi istovetnost blaga.
(2)
Odpremni carinski organ vnese v tranzitno deklaracijo ustrezne podatke, obdrži izvod, ki mu je namenjen, ostale izvode pa izroči carinskemu zavezancu ali njegovemu zastopniku.
25. člen
(Zagotavljanje istovetnosti blaga)
(1)
Istovetnost blaga se praviloma zagotavlja z namestitvijo carinskih oznak.
(2)
Carinske oznake se namestijo:
1.
na tovorni prostor, če transportno sredstvo že ima ustrezno dovoljenje na osnovi drugih predpisov ali če ga je odpremni carinski organ priznal kot primernega za namestitev carinskih oznak;
2.
izjemoma na tovorke.
(3)
Transportna sredstva, primerna za namestitev carinskih oznak, so tista:
-
na katera je mogoče carinske oznake namestiti enostavno in učinkovito;
-
ki so zgrajena tako, da blaga ni mogoče odvzeti ali dodati brez vidnih sledov vloma ali poškodb carinskih oznak;
-
v katerih ni skrivnih prostorov, v katere bi bilo mogoče skriti blago;
-
katerih tovorni prostori so enostavno dostopni za carinsko kontrolo.
(4)
Odpremni carinski organ se lahko odpove namestitvi carinskih oznak, če je istovetnost blaga mogoče ugotoviti na osnovi opisov v tranzitni deklaraciji ali v spremnih dokumentih, ob upoštevanju morebitnih drugih ukrepov za zagotavljanje istovetnosti.
26. člen
(Predložitev in uporaba listov tranzitne deklaracije, ki se vrnejo zavezancu)
(1)
Pri transportu morajo blago spremljati izvodi tranzitne deklaracije, ki jih odpremni carinski organ izroči carinskemu zavezancu ali njegovemu zastopniku.
(2)
Izvode tranzitne deklaracije je treba carinskim organom na njihovo zahtevo predložiti kadarkoli.
27. člen
(Pretovor blaga)
(1)
Blago, navedeno v tranzitni deklaraciji, je dovoljeno brez vložitve nove deklaracije pretovoriti na drugo transportno sredstvo pod nadzorom carinskega organa. Carinski organ v tem primeru vnese v tranzitno deklaracijo ustrezen zaznamek.
(2)
Carinski organ lahko dovoli pretovarjanje blaga brez neposrednega carinskega nadzora. Pri takšnem pretovarjanju mora prevoznik v tranzitno deklaracijo vnesti ustrezen zaznamek.
28. člen
(Poškodbe carinskih oznak)
(1)
Če se carinske oznake med transportom nenamenoma poškodujejo, mora prevoznik o tem čim prej obvestiti carinski organ, ter na njegovo zahtevo blago predložiti.
(2)
Pri nesrečah, zaradi katerih je potrebno pretovarjanje na drugo transportno sredstvo, se primerno upošteva prejšnji člen.
(3)
Če je takojšnje delno ali popolno raztovarjanje potrebno zaradi neposredne nevarnosti, lahko prevoznik ravna na lastno odgovornost, kar mora vpisati v tranzitno deklaracijo. Pri tem se smiselno uporablja prvi odstavek tega člena.
(4)
Če prevoznik roka, ki ga je določil odpremni carinski organ, ne more izpolniti zaradi nesreče ali drugega dogodka, mora o tem čim prej obvestiti najbližji carinski organ. Ta v tranzitno deklaracijo vnese ustrezen zaznamek.
29. člen
(Postopek pri namembnem carinskem organu)
(1)
Pri namembnem carinskem organu je potrebno predložiti blago in tranzitno deklaracijo.
(2)
Namembni carinski organ vnese v izvod tranzitne deklaracije, ki je namenjen odpremnemu carinskemu organu, rezultat preverjanja in ga pošlje odpremnemu carinskemu organu; drugi izvod ostane pri namembnem carinskem organu.
(3)
Tranzitni postopek se lahko izjemoma konča pri drugem carinskem organu kot tistem, ki je naveden v tranzitni deklaraciji. S tem postane ta carinski organ namembni carinski organ.
(4)
Če se blago pri namembnem carinskem organu predloži šele po preteku roka, ki ga je določil odpremni carinski organ, mora carinski zavezanec namembnemu carinskemu organu verodostojno dokazati, da je do prekoračitve roka prišlo iz razlogov, za katere ta ni odgovoren.
2. Podpoglavje
Nepravilnosti in dokazilo o pravilnosti postopka
30. člen
(Postopek pri nepredanih pošiljkah)
(1)
Če pošiljka ni bila predložena namembnemu carinskemu organu in odpremni carinski organ ne prejme potrdila, odpremni carinski organ pisno zahteva potrditev pošiljke pri namembnem carinskem organu.
(2)
Če odpremni carinski organ prejme odgovor, da pošiljka ni bila predložena pri namembnem carinskem organu, o tem obvesti carinskega zavezanca in ugotovi, ali je nastal carinski dolg.
(3)
Kot dokazilo o pravilnosti izvedbe tranzitnega postopka se lahko pri pristojnem carinskem organu uporabi:
1.
dokument, ki ga je potrdil carinski organ, iz katerega je razvidno, da je bilo blago predloženo pri namembnem carinskem organu ali pri pooblaščenem prejemniku. Ta dokument mora vsebovati podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga;
2.
carinski dokument, ki ga je izdal carinski organ druge države o sprostitvi blaga v prost promet, ali prepisa ali fotokopije tega dokumenta; prepis ali fotokopijo mora overiti organ, ki je označen na originalu, organ te države ali organ Republike Slovenije. Dokument mora vsebovati podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga.
(4)
Dokazila o pravilnosti izvedbe tranzitnega postopka se potem, ko je že bil uveden postopek za plačilo carinskega dolga, sprejmejo samo v okviru tega postopka.
3. Poglavje
Poenostavljeni postopki
1. Podpoglavje
Poenostavitve tranzitnih postopkov
1. O d d e l e k
Poenostavitve tranzitnega postopka pri odpremnem carinskem organu
31. člen
(Pooblaščeni pošiljatelj)
Carinska uprava lahko osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 32. člena tega pravilnika ter namerava blago prevažati v tranzitnem postopku (v nadaljevanju: pooblaščeni pošiljatelj) dovoli, da to stori brez predložitve blaga in tranzitne deklaracije za to blago.
32. člen
(Pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega pošiljatelja)
(1)
Dovoljenje iz prejšnjega člena se lahko izda samo osebam:
1.
ki pogosto pošiljajo blago;
2.
ki z evidencami carinskim organom omogočajo nadzor nad poslovanjem;
3.
ki niso hudo ali večkrat kršile carinskih ali davčnih predpisov in
4.
ki so se izkazale za zanesljive pri izvajanju carinskih postopkov in spštovanju ukrepov carinskih organov,
5.
so predložile ustrezni splošni instrument zavarovanja za plačilo morebitnega carinskega dolga.
(2)
Carinska uprava lahko dovoljenje prekliče, če pooblaščeni pošiljatelj ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka ali ne izplnjuje svojih obveznosti v skladu z izdanim dovoljenjem.
33. člen
(Dovoljenje)
Dovoljenje, ki ga izda Carinska uprava, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1.
carinski organi, ki so kot odpremni carinski organi pristojni za nadzor nad tranzitnim postopkom;
2.
rok in način prijave pošiljke, predvidene za tranzit, ki jo mora opraviti pooblaščeni pošiljatelj pri odpremnem carinskem organu zato, da bi lahko ta pred odpremo blaga po potrebi opravil kontrolo;
3.
rok, v katerem je treba blago predložiti namembnemu carinskemu organu;
4.
potrebni ukrepi za zagotovitev istovetnosti; v ta namen lahko Carinska uprava predpiše, da mora pooblaščeni pošiljatelj na transportna sredstva ali tovorke namestiti posebne oznake, ki so jih odobrili pristojni carinski organi.
34. člen
(Posebne določbe za tranzitno deklaracijo)
V dovoljenju mora Carinska uprava določiti, kako mora biti izpolnjeno polje tranzitne deklaracije, ki je sicer namenjeno odpremnemu carinskemu organu. To polje se:
1.
vnaprej žigosa z žigom carinskega organa, navedenega v 1. točki prvega odstavka prejšnjega člena, in s podpisom carinskega delavca tega carinskega organa ali
2.
žigosa z posebnim žigom, ki ga ima pooblaščeni pošiljatelj in ga odobri Carinska uprava. Odtis tega žiga je na obrazce mogoče vtisniti vnaprej, če tiskanje opravi tiskarna s predhodnim dovoljenjem Carinske uprave.
Pooblaščeni pošiljatelj mora v to polje, v skladu z izdanim dovoljenjem, vpisati datum odpreme in številko tranzitne deklaracije.
35. člen
(Izpolnitev tranzitne deklaracije)
(1)
Najkasneje ob odpremi blaga mora pooblaščeni pošiljatelj dopolniti pravilno izpolnjeno tranzitno deklaracijo, s tem da na listih 1 in 4 v polje “Kontrola odpremnega carinskega organa” vpiše rok za predložitev blaga namembnemu carinskemu organu, ukrepe za zagotovitev istovetnosti in zaznamek: POENOSTAVLJENI POSTOPEK.
(2)
Po odpremi je treba list 1 tranzitne deklaracije takoj poslati odpremnemu carinskemu organu. Carinska uprava lahko v dovoljenju določi, da je treba list 1 tranzitne deklaracije poslati odpremnemu carinskemu organu takoj, ko je le-ta izpolnjena. Ostali izvodi spremljajo blago.
(3)
Če odpremni carinski organ ob odpremi pošiljke opravi kontrolo, to vpiše v razdelek “Kontrola odpremnega carinskega organa” na listih 1 in 4 tranzitne deklaracije.
36. člen
(Veljavnost tranzitne deklaracije)
Pravilno izpolnjena in v skladu s 35. členom tega pravilnika dopolnjena tranzitna deklaracija ima enako veljavo kot tranzitna deklaracija za nepoenostavljeni tranzitni postopek. Pooblaščeni pošiljatelj, ki je podpisal deklaracijo, postane carinski zavezanec.
37. člen
(Oprostitev podpisovanja)
(1)
Carinska uprava lahko pooblaščenega pošiljatelja oprosti podpisovanja tranzitnih deklaracij, ki so bile izdelane po postopku elektronske ali avtomatske obdelave podatkov, če so te opremljene z odtisom posebnega žiga. To dovoljenje se izda pod pogojem, da se pooblaščeni pošiljatelj pri Carinski upravi pisno zaveže, da bo pri vseh tranzitnih postopkih, pri katerih bo uporabljal tranzitne deklaracije z odtisom posebnega žiga, nastopal kot carinski zavezanec.
(2)
Tranzitne deklaracije, izdelane v skladu s prejšnjim odstavkom, morajo v razdelku, predvidenem za podpis carinskega zavezanca vsebovati zaznamek “OPROŠČENO PODPISA”.
38. člen
(Obveznosti pooblaščenega pošiljatelja)
(1)
Pooblaščeni pošiljatelj mora:
1.
upoštevati carinske predpise predvsem pa določbe tega oddelka pravilnika ter pogoje za izvajanje poenostavitve, določene v dovoljenju;
2.
varno hraniti posebni žig ali obrazce, opremljene z odtisom žiga odpremnega carinskega organa ali odtisom posebnega žiga.
(2)
Pri zlorabi obrazcev, ki so vnaprej opremljeni z odtisom žiga odpremnega carinskega organa ali odtisom posebnega žiga, je pooblaščeni pošiljatelj, ne glede na to, kdo je zlorabil obrazce in ne glede na kazensko pravne ukrepe, odgovoren za plačilo carinskega dolga in ostalih dajatev, ki jih je za blago, ki se prevaža s temi obrazci, potrebno plačati, če carinskim organom ne dokaže, da je izvedel vse ukrepe, navedene v 2. točki prejšnjega odstavka.
2. O d d e l e k
Poenostavitve tranzitnega postopka pri namembnem carinskem organu
39. člen
(Pooblaščeni prejemnik)
(1)
Carinska uprava lahko dovoli da blaga, ki se prevaža v tranzitnem postopku, ni potrebno predložiti namembnemu carinskemu organu, če je namenjeno osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 40. člena tega pravilnika (v nadaljevanju: pooblaščeni prejemnik) in ima ustrezno dovoljenje, ki ga izda Carinska uprava.
(2)
V primerih iz prejšnjega odstavka carinski zavezanec za tranzitni postopek svoje obveznosti izpolni takrat, ko je izvode tranzitne deklaracije, ki so spremljali blago, ter blago v nespremenjenem stanju predal pooblaščenemu prejemniku v predpisanem roku v njegovem podjetju ali na kraju, ki je natančneje določen v dovoljenju in če so bili upoštevani ukrepi za zagotavljanje istovetnosti.
(3)
Za vsako pošiljko, ki je bila predana v skladu s prejšnjim odstavkom pooblaščeni prejemnik na zahtevo prevoznika izstavi potrdilo o prejemu, s katerim potrjuje, da je prejel tranzitno deklaracijo in blago.
40. člen
(Pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega prejemnika)
(1)
Dovoljenje iz prejšnjega člena izda Carinska uprava samo osebam, ki:
1.
pogosto prejemajo blago po tranzitnem postopku;
2.
z evidencami carinskim organom omogočajo nadzor nad poslovanjem;
3.
niso kršile carinskih ali davčnih predpisov,
4.
so se izkazale za zanesljive pri izvajanju carinskih postopkov in spštovanju ukrepov carinskih organov.
(2)
Carinska uprava lahko dovoljenje prekliče, če pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka ali ne izplnjuje svojih obvenosti v skladu z izdanim dovoljenjem.
41. člen
(Dovoljenje)
Dovoljenje, ki ga izda Carinska uprava, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1.
carinski organi, ki so kot namembni carinski organi pristojni za nadzor nad pošiljkami, ki jih prejema pooblaščeni prejemnik;
2.
rok in način obveščanja namembnega carinskega organa o prispetju pošiljke zaradi morebitnih ukrepov carinskega nadzora.
42. člen
(Obveznosti pooblaščenega prejemnika)
(1)
O pošiljkah, ki so prispele k pooblaščenemu prejemniku ali na drug kraj, ki je naveden v dovoljenju, mora pooblaščeni prejemnik:
1.
takoj in na način, ki je določen v dovoljenju, obvestiti namembni carinski organ o morebitnih presežkih, primanjkljajih, zamenjavah ali drugih nepravilnostih ter o poškodovanih carinskih oznakah,
2.
namembnemu carinskemu organu takoj poslati izvode tranzitne deklaracije, ki je spremljala blago, in hkrati tudi navesti datum prispetja in stanje nameščenih carinskih oznak.
(2)
Namembni carinski organ v izvode tranzitne deklaracije vnese predvidene zaznamke.
3. O d d e l e k
Omejitve pri poenostavitvah tranzitnega postopka
43. člen
(Izključitev posameznih vrst blaga)
Poenostavitev, predvidenih v tem podpoglavju pravilnika ni mogoče dovoliti za tobak in tobačne izdelke ter alkohol in alkoholne pijače. Carinska uprava lahko določi posamezne vrste drugega blaga, za katerega ni mogoče dovoliti poenostavitev, predvidenih v tem podpoglavju.
2. Podpoglavje
Poenostavitev formalnosti pri transportu blaga v železniškem transportu
44. člen
(Poenostavitev v železniškem transportu)
Če se blago transportira v tranzitnem postopku, se ustrezne formalnosti za prevoz blaga, ki ga opravljajo Slovenske železnice, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Slovenske železnice), na osnovi mednarodnega tovornega lista CIM ali listine za ekspresne pošiljke (v nadaljevanju: tovorni list CIM), poenostavijo v skladu z določbami tega podpoglavja.
45. člen
(Tranzitna deklaracija v železniškem transportu)
(1)
Tovorni list CIM velja za blago, ki se prevaža v tranzitnem postopku, kot tranzitna deklaracija.
(2)
Če se kot tranzitna deklaracija v skladu s tem pravilnikom uporabljajo drugi tovorni listi, se zanje smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na tovorni list CIM.
46. člen
(Železniške evidence pošiljk)
Slovenske železnice dajejo evidence, ki se vodijo pri centralni obračunski službi, na voljo carinskim organom v kontrolne namene.
47. člen
(Carinski zavezanec v železniškem transportu)
Slovenske železnice, ki prevažajo blago s tovornim listom CIM, ki velja kot tranzitna deklaracija, so carinski zavezanec za tak tranzitni postopek.
48. člen
(Označevanje transportov)
Slovenske železnice poskrbijo za označitev transportov, ki potekajo po tranzitnem postopku, z nalepko na tovornem listu CIM.
49. člen
(Sprememba prevozne pogodbe)
Pri spremembi tovorne pogodbe Slovenske železnice izpolnijo spremenjeno tovorno pogodbo, o spremembi pa nemudoma obvestijo odpremni carinski organ.
50. člen
(Postopek pri odpremnem carinskem organu)
(1)
Če se transport po tranzitnem postopku začne na carinskem območju in naj bi se v njem tudi končal, se tovorni list CIM predloži odpremnemu carinskemu organu.
(2)
Odpremni carinski organ v polje, namenjeno za carinski organ, v izvodih št. 1, 2 in 3 tovornega lista jasno vpiše kratico “T”, ki se potrdi z žigom odpremnega carinskega organa.
(3)
Vsi izvodi tovornega lista CIM se vrnejo deklarantu.
(4)
Naloge namembnega carinskega organa izvršuje tisti carinski organ, na katerega območju leži namembna železniška postaja. Če pa je blago na vmesni postaji sproščeno v prost promet ali je zanj uveden drug carinski postopek, naloge namembnega carinskega organa prevzame tisti carinski organ, na katerega območju leži ta postaja.
(5)
Zaradi izvajanja kontrole morajo Slovenske železnice carinskim organom za tranzitne postopke dati na voljo vse tovorne liste CIM.
51. člen
(Zalivkanje vozil)
Če ukrepi, ki jih sprejmejo Slovenske železnice za zagotovitev istovetnosti blaga, zadoščajo, odpremni carinski organ na transportna sredstva ali tovorke ne namešča zalivk.
52. člen
(Postopek pri namembnem carinskem organu)
(1)
V primerih iz 50. člena tega pravilnika Slovenske železnice predložijo namembnemu carinskemu organu izvoda 2 in 3 tovornega lista CIM.
(2)
Namembni carinski organ vrne Slovenskim železnicam izvod 2 tovornega lista CIM takoj potem, ko vanj vnese vizum, izvod 3 pa obdrži.
53. člen
(Transport, ki se konča zunaj carinskega območja)
(1)
Če se transport začne na carinskem območju in naj bi se končal zunaj njega, veljata 50. in 51. člen tega pravilnika.
(2)
Naloge namembnega carinskega organa prevzame tisti carinski organ, na katerega območju leži mejna železniška postaja, preko katere pošiljka zapusti carinsko območje.
54. člen
(Transport, ki se konča na carinskem območju)
(1)
Če se transport začne zunaj carinskega območja in naj bi se na njem končal, prevzame naloge odpremnega carinskega organa carinski organ, na katerega območju leži mejna železniška postaja, preko katere pošiljka vstopa v carinsko območe.
(2)
Nalogo namembnega carinskega organa prevzame tisti carinski organ, na katere območju leži namembna železniška postaja.Če pa je blago na vmesni postaji sproščeno v prost promet ali je zanj uveden drug carinski postopek, nalogo namembnega carinskega organa prevzame tisti carinski organ, na katerega območju leži ta postaja.
(3)
Pri namembnem carinskem organu je treba opraviti postopke, predvidene v 52. členu tega pravilnika.
55. člen
(Transport preko carinskega območja)
Če se transport začne zunaj carinskega območja in naj bi se tudi končal zunaj njega, potem naloge odpremnega in namembnega carinskega organa prevzamejo carinski organi, navedeni v prvem odstavku 54. člena oziroma v drugem odstavku 53. člena tega pravilnika.
56. člen
(Seznam pošiljk)
(1)
Če so tovornemu listu CIM priloženi seznami pošiljk, zanje veljata drugi odstavek 20. člena ter 21. člen tega pravilnika. Število priloženih seznamov pošiljk se vpiše v polje za navedbo prilog v tovornem listu CIM. V sezname pošiljk je poleg tega treba vnesti številko voza, na katerega se nanaša tovorni list CIM.
(2)
V primerih iz prejšnjega odstavka so seznami pošiljk, ki so priloženi tovornemu listu CIM del omenjenih listin in imajo enak pravni učinek.
57. člen
(Uporaba običajnih postopkov)
(1)
V primerih, ko se blago transportira po tranzitnem postopku, 44. do 56. člen tega pravilnika ne izključuje možnosti uporabe postopkov, navedenih v 20. do 29. členu tega pravilnika. V vsakem primeru pa veljata 46. in 48. člen tega pravilnika.
(2)
V primeru iz prejšnjega odstavka je pri izpolnjevanju tovornega lista CIM v polju za navedbo prilog potrebno jasno vidno vpisati podatek o uporabljenih tranzitnih deklaracijah. Ta podatek mora vsebovati vrsto listine, naziv carinskega organa, ki jo je izdal, ter datum in registrsko številko vsake uporabljene tranzitne deklaracije.
(3)
Če je kot tranzitna deklaracija uporabljen kak drug dokument in ne tovorni list CIM, carinski organ to potrdi na izvodu 2 tovornega lista CIM.
4. Poglavje
Določbe za posebne vrste transporta
1. Podpoglavje
Transport po cevovodih
58. člen
(Tranzitni postopek pri cevovodih)
(1)
Tranzitni postopek pri transportu blaga po cevovodih se opravi v skladu z drugim do šestim odstavkom tega člena.
(2)
Za blago, ki se transportira po cevovodu, se začne tranzitni postopek ob vstopu na carinsko območje, če pride blago nanj po cevovodu, ali ob vstopu v cevovod, če se blago že nahaja na carinskem območju.
(3)
Carinski zavezanec za blago iz prejšnjega odstavka, je upravljalec cevovoda.
(4)
Upravljalec cevovodov je tudi transporter.
(5)
Tranzitni postopek je opravljen, ko blago, ki se transportira po cevovodu, prispe v objekte prejemnikov ali razdelilno omrežje prejemnika in se to ustrezno vpiše v poslovno dokumentacijo.
(6)
Podjetja, ki se ukvarjajo s transportom blaga v skladu s tem členom, morajo voditi evidence in carinskim organom omogočiti tudi kontrolo poslovne dokumentacije.
(7)
Za transport blaga po električnih vodih se primerno uporabljajo drugi do šesti odstavek tega člena.
5. Poglavje
Prevoz v postopkih z zvezkom TIR ali ATA
59. člen
(Uporaba zvezkov TIR ali ATA)
Zvezek TIR oziroma zvezek ATA se lahko uporablja kot tranzitna deklaracija za prevoz carinskega blaga preko carinskega območja ali od enega do drugega kraja na carinskem območju.
60. člen
(Status blaga, ki se prevaža na carinskem območju z zvezkom TIR ali ATA)
Če se blago prevaža z zvezkom TIR ali ATA od enega do drugega kraja na carinskem območju, se obravnava kot carinsko blago.
III. DEL
IZVOZNI POSTOPEK
61. člen
(Kdo lahko začne izvozni postopek)
(1)
Izvozni carinski postopek lahko začne lastnik blaga ali oseba, ki razpolaga z blagom, oziroma pooblaščenec teh oseb.
(2)
Če z blagom razpolaga oseba s sedežem izven carinskega območja, izvedeizvozni carinski postopek pogodbeni partner na carinskem območju.
62. člen
(Kje se lahko začne izvozni postopek)
(1)
Izvozni carinski postopek se lahko začne pri katerem koli carinskem organu na carinskem območju, ki takšen postopek izvaja in so izpolnjeni pogoji iz drugih carinskih predpisov.
(2)
Če carinski organ, ki izvede izvozni carinski postopek, ni tudi carinski mejni prehod, se do carinskega mejnega prehoda izvede tranzitni postopek v skladu z določbami za vsako vrsto transporta.
63. člen
(Izvozna carinska deklaracija)
Če ni z drugimi carinskimi predpisi drugače določeno, se kot izvozna carinska deklaracija uporablja enotna carinska listina v skladu pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku.
64. člen
(Kontrola izstopa blaga)
(1)
Če izvoznemu carinskemu postopku ne sledi tranzitni postopek, ker je carinski organ, ki dovoli izvoz blaga, tudi carinski mejni prehod, se list 3 enotne carinske listine predloži ob fizičnem izstopu blaga s carinskega območja.
(2)
Izstopni carinski organ preveri, ali blago ustreza blagu, deklariranem za izvozni carinski postopek, in potrdi izstop blaga na hrbtni stani lista 3 s številko izstopa, datumom in žigom carinskega organa.
(3)
Izstop se v skladu s prejšnjim odstavkom ne potrjuje za blago, izvoženo po cevovodih ali električih vodih.
(4)
Če izstopni carinski organ ugotovi primanjkljaj blaga, to zabeleži kot pripombo pri potrditvi in tako obvesti carinski organ, pri katerem je bil izveden izvozni carinski postopek.
(5)
Če izstopni carinski organ ugotovi višek blaga, ne dovoli izstopa, dokler ni opravljen izvozni carinski postopek za vse blago.
(6)
Če izstopni carinski organ ugotovi, da gre za drugo vrsto blaga, ne dovoli izstopa, dokler nivložena carinska deklaracija za pravo vrsto blaga.
(7)
Pri poenostavljenih postopkih se ta člen uporablja primerno.
65. člen
(Ustna deklaracija pri izvozu)
Ustna deklaracija za izvoz blaga je mogoča samo na carinskih mejnih prehodih.
66. člen
(Blago, ki ni zapustilo carinskega območja)
(1)
Oseba, ki je vložila izvozno carinsko deklaracijo, je dolžna takoj obvestiti carinski organ, ki je sprejel to deklaracijo, če blago ni bilo izvoženo, in vrniti list 3 ustrezne deklaracije.
(2)
Če mora blago, ki je bilo predano v prevoz po poenostavljenem postopku, zaradi naknadne spremembe pogodbe ostati v državi, je to mogoče samo s soglasjem carinskega organa.
IV. DEL
IZVAJANJE CARINSKEGA NADZORA V POSAMEZNIH VRSTAH TRANSPORTA
1. Poglavje
Splošne določbe
67. člen
(Ukrepi carinskega nadzora)
(1)
Ukrepi carinskega nadzora obsegajo fizični nadzor, carinsko spremljanje, skladiščenje blaga pri carinskem organu, uporabo carinskih oznak, vodenje evidenc o carinskem blagu in predlaganje nadaljnjih postopkov za blago.
(2)
Fizični nadzor je ukrep, s katerim carinski organ neposredno preprečuje dostop do blaga.
(3)
Carinsko spremljanje je ukrep, s katerim carinski organ spremlja prevozno sredstvo, da prepreči nepooblaščen dostop do blaga.
(4)
Skladiščenje blaga pri carinskem organu je skladiščenje blaga v skladišču, ki je v upravljanju carinskega organa.
(5)
Namestitev carinskih oznak je označevanje carinskega blaga, tako da je preprečen dostop do njega ali njegova zamenjava.
(6)
Vodenje evidenc o carinskem blagu je vodenje vseh potrebnih podatkov za spremljanje carinskega blaga do konca postopka. Način vodenja evidenc, ki jih vodijo carinski organi, določi Carinska uprava.
68. člen
(Carinske oznake za zagotavljanje istovetnosti blaga)
(1)
Carinske oznake so sredstva, s katerimi se zaznamuje carinsko blago zaradi zavarovanja njegove istovetnosti v času trajanja carinskega nadzora tako, kot to določi carinski organ.
(2)
Carinske oznake so: carinska zalivka, odtis carinskega pečata, carinska nalepka in opis blaga.
(3)
Carinska zalivka je poseben ploščat, votel kos aluminija. Skozi zalivko se potegne carinska žica ali carinska vrvica. Pri nameščanju se zalivka stisne s carinskimi kleščami, na katerih je na eni strani grb Republike Slovenije, na drugi pa številka klešč. Vsake posamezne klešče morajo imeti posebno številko. S carinsko zalivko se lahko zaznamuje prevozno sredstvo, prostor ali posamezni tovorki.
(4)
Carinski organ lahko prizna tudi tujo zalivko, če je z njeno uporabo zagotovljen carinski nadzor.
(5)
Carinski pečat je iz gume ali mehke plastične mase, okrogel, s premerom 35 mm (na dvojezičnih območjih 45 mm) ali 15 mm. V sredini pečata je grb Republike Slovenije, naziv carinskega organa pa je izpisan v koncentričnih krogih. Vsak pečat mora imeti svojo številko. Carinski pečat se odtisne na najprimernejše mesto na blagu ali ovitku blaga, tako da je jasno vidna njegova številka.
(6)
Carinska nalepka je nalepka s carinskim znakom in številko, izdelana tako, da se pri vsakem poskusu odstranitve vidno poškoduje.
(7)
Opis blaga mora biti takšen, da je blago na njegovi podlagi mogoče nedvoumno uvrstiti v carinsko nomenklaturo in druge tarife, obsegati pa mora tudi podatke, ki so potrebni za posamezno vrsto blaga pri uporabi carinskih in drugih predpisov. Kot opis blaga se lahko uporabijo seznami, fotografije, skice ali risbe, ki jih potrdi carinski organ s carinskim pečatom in priloži k carinskemu dokumentu.
(8)
Zaznamek o namestitvi carinskih oznak se vpiše v ustrezno listino (enotno carinsko listino, prevozno listino ali drugo predpisano listino).
69. člen
(Ukrepi carinske kontrole)
(1)
Carinski organ izvede ukrepe carinske kontrole z namenom, da se prepriča ali je vse blago pravilno predloženo.
(2)
Pregled in preiskava prevoznih in prenosnih sredstev obsegata pregled vseh delov prevoznih sredstev, vključno s konstrukcijskimi odprtinami, ki omogočajo skrivanje carinskega blaga. Opravita se na kraju, kjer se opravlja carinska kontrola, v primeru suma pa lahko carinski organ odredi pregled na drugem ustreznem kraju. Na zahtevo carinskega organa mora prevoznik zagotoviti strokovnjaka, ki omogoči pregled prevoznega sredstva.
(3)
Pregled prtljage in stvari, ki jih imajo potniki s seboj, obsega pregled vsega, kar nosi potnik s seboj.
(4)
Osebni pregled izvede carinski organ v primeru suma, da ima potnik pri sebi blago, ki ni bilo predloženo. Osebni pregled opravi oseba istega spola v posebnem prostoru.
70. člen
(Uporaba predpisov pri kombiniranem prevozu)
Carinski organ uporabi pri kombiniranem prevozu postopek, predpisan za aktivno prevozno sredstvo, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno. Aktivno prevozno sredstvo je tisto, na katerem se prevaža blago ali drugo prevozno sredstvo.
71. člen
(Zagotovitev prostorov za delo carinskega organa)
Carinski organ ima pravico do primernih prostorov za svoje delo v objektih, kjer je potrebna stalna carinska kontrola (železniška postaja, pristanišče, letališče in pošta). Prostore zagotovi upravljalec objekta sporazumno s carinskim organom.
2. Poglavje
Izvajanje carinskega nadzora
v cestnem transportu
72. člen
(Uporaba določb za cestna prevozna sredstva)
Splošne določbe tega pravilnika in posebne določbe za cestni promet se uporabljajo za vsa prevozna sredstva, s katerimi je mogoče po cesti prepeljati carinsko blago.