1322. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil
Na podlagi drugega odstavka 66. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil
V Pravilniku o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Uradni list RS, št. 122/07) se v drugem odstavku 1. člena 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. nadzor nad odzivanjem strojevodij;«.
V 3. členu se črta 7. točka.
V prvem odstavku 4. člena se črta 16. točka.
Doda se nova 31.a točka, ki se glasi:
»31.a pogonsko vozilo je skupni naziv za vlečna vozila in motorna vozila za posebne namene;«.
69
točka se spremeni tako, da se glasi:
»69. zračnovzmetna zavora je zavora, namenjena za zavarovanje stoječega vozila ali vlaka proti samopremaknitvi;«.
Peti odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če je na vlaku, ki ima telekomunikacijsko napravo na vlečnem vozilu, okvara, je treba o vrsti okvare in potrebnih ukrepih takoj obvestiti osebje, ki vodi in upravlja promet na tej progi, in odgovorno osebje prevoznika.«.
V drugem odstavku 9. člena se 1.b) točka spremeni tako, da se glasi:
»b) posredne zračne zavore, ki so samodejne zračne zavore in se uporabljajo kot hitro delujoče zračne zavore z oznako P, hitro delujoče zračne zavore z visokim učinkom z oznako R in počasi delujoče zračne zavore z oznako G. Samodejne zračne zavore se lahko krmilijo pnevmatsko ali elektropnevmatsko;«.
Četrti odstavek 13. člena se črta. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»15. člen
(ročne, pritrdilne in zračnovzmetne zavore)
(1)
Ročne in pritrdilne zavore so namenjene za zavarovanje stoječih vozil pred samopremaknitvijo ali za upočasnitev in zaustavitev vozečega vozila. Zavorna sila se doseže s fizično silo delavca preko ročice ali ročnega kolesa ali vzvoda. Delijo se na:
1.
vretenske ročne in pritrdilne zavore;
2.
vzvodne pritrdilne zavore.
(2)
Ročne in pritrdilne zavore so torne zavore. Konstruirane morajo biti tako, da se lahko vozila z njimi zavrejo oziroma da se zavore pritegnejo:
1.
z vrtenjem ročice ali ročnega kolesa v smeri urnega kazalca, pri vretenskih zavorah;
2.
z enim ali več potegi vzvoda, pri vzvodnih pritrdilnih zavorah.
(3)
Delovanje ročnih in pritrdilnih zavor na vozilih mora biti neodvisno od delovanja njihovih zračnih zavor.
(4)
Ročne zavore so tiste, s katerimi se lahko ravna med vožnjo ali na stoječih vozilih s posebnih zavornih ploščadi, iz hodnikov in službenih prostorov vagonov ter iz vozniških kabin pogonskih vozil.
(5)
Pritrdilne zavore so tiste, s katerimi se ravna s tal.
(6)
Zračnovzmetna zavora je zavora, pri kateri se doseže zavorni učinek tako, da se z električnim impulzom ali ročno vpliva na izpraznitev zavornega valja te zavore, zavorno silo pa prevzame vzmet. Zračnovzmetna zavora se odvre tako, da se zavorni valj te zavore napolni z zrakom ustreznega tlaka.«.
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»18. člen
(zavorna oprema lokomotiv)
(1)
V lokomotive morata biti vgrajeni samodejna in dodatna zračna zavora.
(2)
Menjalo zavore na lokomotivi mora biti, glede na hitrost in zavorno razdaljo, pri vožnji v položaju skladno s tabelo:
Tabela &fbco;binary entityId="001677f0-b910-4284-92cd-eb9b6aca2304" type="pdf"&fbcc;
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|Zavorna razdalja | 700 m | 1000m |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|Položaj zavore | < / = km/h | < / = km/h |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
| G | 70 | 90 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
| P | 85 | 100 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
| R | 120 | 140 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
(3)
Ne glede na določbe 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena je dovoljeno voziti lokomotivo v položaju P, če je zahtevana dejanska zavorna masa vlaka že dosežena.
(4)
V vsaki vozniški kabini ali na krmilnem mestu lokomotive mora biti omogočena sprožitev samodejne zračne zavore ročno z zaviralnikom in še najmanj na enem mestu s pipo ali loputo za zaviranje v sili, s tipko za aktiviranje zaviranja v sili (gobica) ali z drugim zaviralnikom.
(5)
V vse lokomotive morajo biti za zavarovanje pred samopremaknitvijo vgrajene ročne ali pritrdilne ali zračnovzmetne zavore.
(6)
Lokomotive imajo lahko vgrajeno napravo za preprečevanje blokade zaviranih kolesnih dvojic (protiblokirne naprave) med zaviranjem in preprečevanje spodrsavanja vlečnih kolesnih dvojic pri vleki (protidrsne naprave).
(7)
Lokomotive morajo biti opremljene s štirimi standardiziranimi zavornimi coklami modre barve, za polaganje na tirnice tipa UIC 60.
(8)
Lokomotive in krmilni vagoni morajo biti opremljeni na čelnih straneh s spenjalnimi napravami električnih in zračnih vodov v skladu z objavo UIC št. 648.«.
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
(zavorna oprema motornikov in motornih garnitur)
(1)
V motornike in motorne garniture mora biti vgrajena samodejna zračna zavora.
(2)
Menjalo zavore na motorniku ali motorni garnituri mora biti, glede na hitrost in zavorno razdaljo, pri vožnji v položaju skladno s tabelo:
&fbco;binary entityId="5e41f8a3-8728-4a0e-b9de-ed26bb94185c" type="pdf"&fbcc;
(3)
Ne glede na položaj menjala, določenega v tabeli iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno voziti motornik oziroma motorno garnituro tudi v položaju P, če je zahtevana dejanska zavorna masa vlaka že dosežena.
(4)
V vsaki vozniški kabini ali na krmilnem mestu mora biti omogočena sprožitev samodejne zračne zavore ročno z zaviralnikom in še najmanj na enem mestu s pipo, loputo za zaviranje v sili, s tipko za aktiviranje zaviranja v sili (gobica) ali z zasilno zavoro.
(5)
Za zavarovanje pred samopremaknitvijo morajo biti motorniki in motorne garniture opremljeni z ročno vretensko ali z zračnovzmetno pritrdilno zavoro. Mehanizem ročne vretenske zavore mora pri sili 0,5 kN na ročnem kolesu omogočati zavarovanje posameznega železniškega vozila pred samopremaknitvijo na padcu 35 ‰ (to ni obvezno za železniška vozila, izdelana pred 31. 12. 1983).
(6)
Za opremljenost notranjosti potniških oddelkov motornikov in motornih garnitur z zavornimi napravami veljajo enaka določila kot za potniške vagone.
(7)
Motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z dvema zavornima coklama modre barve za polaganje pred kolesa na tirnicah tipa UIC 60.«.
Tretji odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Priklopnik je dovoljeno uvrstiti v tovorne vlake do hitrosti 90 km/h ali ga dodati strojnemu vlaku. Če priklopnika ni mogoče vključiti v GZV vlaka, mora biti sklepni vagon takega vlaka zaseden z vlakospremnikom, ki je eden od delavcev vlakospremnega osebja. Sklepni vagon mora imeti zasilno zavoro in zavorno uto. Če sklepnega vagona z zavorno uto ni na razpolago, se za sklepni vagon lahko uporabi tudi službeni ali potniški vagon. Vlakospremnik mora imeti pri sebi zavorno coklo, ki jo vzame iz vlakovne lokomotive. V vlak, ki se potiska, priklopnik ne sme biti uvrščen.«.
Enajsti odstavek 32. člena se črta.
Drugi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V tovorne vlake s hitrostjo do 100 km/h in s P-zaviranjem se lahko uvrstijo vagoni z G-zaviranjem, vendar največ do tretjine števila vagonov s P-zaviranjem. Če je v vlaku več kot 1/3 vagonov zavrtih z G-zavoro, sme tak vlak voziti z največ 70 km/h na progi z zavorno razdaljo 700 m in največ 90 km/h na progi z zavorno razdaljo 1000 m. DZM dodanih vagonov z G-zavoro se množi s korekcijskim koeficientom 0,8.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Tovorni vlaki v mednarodnem prometu s hitrostjo V(max) = 120 km/h morajo biti sestavljeni izključno iz:
1.
tovornih vagonov, ki so sposobni za hitrost do 120 km/h in katerih skupna nakladna masa ne sme presegati mejne obremenitve, napisane ob tej oznaki;
2.
praznih tovornih vagonov z oznako S in z oznako 120 – 00,0 t;
3.
praznih potniških vagonov (potniški in prtljažni vagoni RIC), ki so sposobni za hitrost najmanj 120 km/h.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Tovorni vlaki v mednarodnem prometu s hitrostjo V(max) = 100 km/h morajo biti sestavljeni izključno iz:
1.
tovornih vagonov, ki so sposobni za hitrost do 100 km/h ali sposobni za hitrost do 120 km/h, katerih skupna nakladna masa ne sme presegati mejne obremenitve, napisane ob oznaki S;
2.
praznih potniških vagonov (potniški in prtljažni vagoni RIC).«.
Četrti odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Prazne vagonske potniške vlake je treba glede na največjo dolžino obravnavati kot tovorne vlake z največjo dolžino v skladu z drugim odstavkom 36. člena tega pravilnika.«.
40. člen se spremeni tako, da se glasi:
»40. člen
(delavci in oprema pri preskusih zavor)
(1)
Preskuse zavor opravljajo pregledni delavci.
(2)
Pregledni delavec pri preskusu zavor vlečnih vozil je:
1.
za lokomotive strojevodja sam;
2.
za motornike in motorne garniture, ki so opremljene z elektronsko-računalniško diagnostiko preskusa zavor, strojevodja sam;
3.
za motornike ali motorne garniture, ki niso opremljene z elektronsko-računalniško diagnostiko preskusa zavor, strojevodja sam ali strojevodja in pregledni delavec;
4.
za motorna vozila za posebne namene voznik motornega vozila za posebne namene sam.
(3)
Pregledni delavci pri preskusih zavor vagonskih vlakov so:
1.
za popolni in posamični preskus zavor vagonskih vlakov, delavec prevoznika, ki je strokovno usposobljen za eno izmed delovnih mest:
2.
popolni in posamični (B) preskus zavor vagonskih vlakov lahko opravi strojevodja tudi sam;
3.
za delni preskus (C in/ali D) zavor vagonskih vlakov poleg osebja, ki opravlja popolne preskuse zavor, še:
(4)
Preskusi zavor vagonskih vlakov se lahko opravljajo z lokomotivami, motornimi vozili za posebne namene ali s stabilnimi kompresorskimi napravami.