Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 31-2080/1996, stran 2653 DATUM OBJAVE: 14.6.1996
VELJAVNOST: od 22.6.1996 do 31.8.2005 / UPORABA: od 1.9.1996 do 31.8.2005
RS 31-2080/1996
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 1.9.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.
2080. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah
Na podlagi 41. člena zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96) minister, pristojen za šolstvo, izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah
o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se v gimnazijah ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje v naslednji letnik.
Ocenjevanje pri maturi ureja poseben predpis.
2. člen
S preverjanjem znanja se ugotavlja razumevanje posredovane učne vsebine in ni namenjeno ocenjevanju. Učitelj preverja znanje pred, med in ob koncu posredovanja novih učnih vsebin.
S preverjanjem znanja pred posredovanjem novih učnih vsebin se ugotavlja predznanje.
S preverjanjem znanja med posredovanjem novih učnih vsebin se ugotavlja razumevanje učnih vsebin ter analizirajo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih dijak učne vsebine slabo razume ali ne razume.
S preverjanje znanja ob koncu posredovanja novih učnih vsebin se ugotavlja razumevanje celotne posredovane učne vsebine.
Predmaturitetno eksterno preverjanje znanja je namenjeno pripravi na maturo.
Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja, ki se opravi po preverjanju in utrjevanju učnih vsebin.
3. člen
Znanje se preverja in ocenjuje tako, da učitelj :
-
upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnost analize, sinteze in interetacije ter ustvarjalno uporabo znanja,
-
uporablja, glede na učne vsebine, različne načine preverjanja in ocenjevanja,
-
omogoča dijaku kritični premislek,
-
spoštuje osebnostno integriteto dijakov in njihovo različnost ter
-
prispeva k demokratizaciji odnosov med dijaki in učitelji.
II. OCENJEVANJE
4. člen
Znanje se ocenjuje individualno ali skupinsko.
Znanje dijaka ocenjuje učitelj, ki ga poučuje, če s tem pravilnikom ni določeno drugače.
Učitelj pri pouku ali pri izpitu ocenjuje dijakove ustne odgovore, pisne, likovne in druge izdelke, projektna dela ter nastope.
Če predmet poučujeta dva ali več učiteljev, se o skupni oceni dogovorijo. Če dogovora ne dosežejo, odloči o končni oceni oddelčni učiteljski zbor. Za pozitivno končno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi deli predmeta, ki jih poučujejo različni učitelji.
5. člen
Pri ocenjevanju dijakovega znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Javnost ocenjevanja se zagotavlja predvsem tako, da učitelj dijaka:
-
seznani z načini ocenjevanja in se z njim dogovori o datumih oziroma rokih ocenjevanja,
-
seznani z obsegom učne snovi, ki jo ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju,
-
seznani s kriteriji za ocenjevanje,
-
ocenjuje v oddelku ali v učni skupini in
-
sproti obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjevanju znanja.
Učitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov dijakovo znanje oceniti takoj po končanem izpraševanju, pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov pa najkasneje v sedmih dneh potem, ko dijak izdelek odda.
Ocene znanja iz posameznih predmetov učitelj vpiše v predpisano dokumentacijo takoj, ko dijaka oceni.
Dijaku je treba omogočiti vpogled v ocenjene pisne, grafične, tehnične in druge izdelke. V izdelkih morajo biti ustrezno označene napake, tako da dijak lahko spozna pomanjkljivosti oziroma vrzeli v svojem znanju.
Na zahtevo staršev oziroma drugega zakonitega zastopnika dijaka (v nadaljnjem besedilu: starši) učitelj, ki je ocenil pisni izdelek, izda fotokopijo dijakovega pisnega izdelka.
Pisne in druge izdelke, ki so nastali pri pouku, se lahko dijaku po 31. avgustu, oziroma po preteku roka za pritožbo na podlagi pisnega zahtevka vrne.
6. člen
Znanje iz posameznih predmetov se ocenjuje v skladu s katalogi znanj, določenimi z izobraževalnim programom.
Dijak, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se pri tem predmetu ne oceni. Takemu dijaku ni treba opravljati predmetnega izpita. Ob koncu pouka v šolskem letu se v ustrezen dokument vpiše besedilo: oproščen.
Ob koncu pouka v šolskem letu se ocenjuje tudi splošni učni uspeh.
Splošni učni uspeh dijaka, ki ima pravico opravljati izpite, določene s tem pravilnikom, se oceni po opravljenih izpitih ali po preteku rokov za opravljanje izpitov.
7. člen
Znanje se ocenjuje z ocenami od 1 do 5, in sicer: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5). Nezadostno (1) je negativna ocena, ostale pa so pozitivne. Podatek o opravljenih oziroma neopravljenih obveznih izbirnih vsebinah se v ustrezno dokumentacijo vpiše z besedami: opravil oziroma ni opravil.
Pri ocenjevanju pisnih izdelkov se morajo doseženi rezultati, ki so skladno s katalogi znanj izraženi v odstotkih oziroma točkah, izraziti tudi z ocenami od 1 do 5.
Če učitelj ugotovi, da je dijak pri pisanju pisnih izdelkov uporabljal nedovoljene pripomočke, ali da je prepisoval, ga oceni z negativno oceno. Ugotovitve o uporabi nedovoljenih pripomočkov oziroma o prepisovanju učitelj takoj evidentira v dnevni
8. člen
V gimnaziji so v šolskem letu tri ocenjevalna obdobja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko gimnazija s soglasjem ministra določi ocenjevalna obdobja drugače.
Znanje se ocenjuje sproti skozi vse ocenjevalno obdobje.