Nalaganje dokumenta...
Program priprave državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Draženci – Mednarodni mejni prehod Gruškovje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 29-985/2005, stran 2691 DATUM OBJAVE: 22.3.2005
VELJAVNOST: od 22.3.2005 do 30.12.2021 / UPORABA: od 22.3.2005 do 30.12.2021
RS 29-985/2005
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
985. Program priprave državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Draženci – Mednarodni mejni prehod Gruškovje
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Draženci – Mednarodni mejni prehod Gruškovje
državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Draženci – Mednarodni mejni prehod Gruškovje
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Avtocesta na odseku Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje predstavlja del Pyhrnske smeri in povezuje Nürnberg z Zagrebom, oziroma Šentilj z Zagrebom, na odseku med Draženci pri Ptuju in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje. Dolžina odseka znaša ca. 14,1 km.
Trasa avtoceste poteka od Dražencev do Podlehnika po ravninskem delu, od Podlehnika do meje s Hrvaško pa po gričevnatem delu.
Avtocestni odsek se na severu navezuje na avtocestni odsek Fram (Slivnica) – Ptuj (Draženci), na jugu pa na mednarodni mejni prehod Gruškovje. Za mednarodnim mejnim prehodom se naveže na odsek avtoceste mednarodni mejni prehod Gruškovje – meja z Republiko Hrvaško in se nadaljuje na avtocestni odsek Krapina – Macelj. Na avtocesti je predvidena izvedba cestninskega sistema.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-36/2001/5-0403, z dne 18. 6. 2002 podal pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Ptuj (Draženci) – Gruškovje. Pobuda je dokumentirana z gradivom »Idejna študija variant AC Hajdina – Gruškovje od km 0 do km 17.700«, ki ga je izdelal Inženiring IBT Ljubljana d.d., v aprilu 2002.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-36/2001/79-0403 z dne 21. 4. 2004 podal pobudo za preimenovanje odseka v odsek Draženci – Gruškovje in delitev odseka na dva dela, in sicer Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje in mednarodni mejni prehod Gruškovje – meja z Republiko Hrvaško. Pobuda je dokumentirana s pregledno situacijo odseka v merilu 1:25000 in je utemeljena v:
-
Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
-
Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
-
Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo avtoceste, ki poteka od predvidenega priključka Draženci do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje.
V prvem delu odseka avtoceste od Ptuja do Podlehnika je teren ravninski in poteka avtocesta v koridorju obstoječe glavne ceste. V drugem delu od Podlehnika do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje pa je možen potek po dolini ali po pobočju na podlagi variantnih rešitev, dokumentiranih v gradivu, s katerim je pobuda dokumentirana.
Minister za promet je pobudo za pričetek postopka priprave in sprejem državnega lokacijskega načrta dokumentiral z dvema variantama poteka trase avtoceste, ki se v fazi primerjalne študije presodita in medsebojno primerjata, in sicer:
-
Varianta 1 – varianta trase AC se prične za priključkom Draženci. Od Dražencev do Podlehnika poteka varianta po obstoječi trasi G – ceste, v nadaljevanju pa poteka po dolini, pretežno zahodno od obstoječe G – ceste. Na koncu avtocestnega odseka se naveže na mednarodni mejni prehod Gruškovje, na obstoječi G – cesti;
-
Varianta 2 – varianta trase AC se prične za priključkom Draženci. Od Dražencev do Podlehnika poteka varianta po obstoječi trasi G – ceste, v nadaljevanju pa poteka po pobočju zahodno od obstoječe G – ceste in zahodneje od variante 1. Na koncu avtocestnega odseka se naveže na mednarodni mejni prehod Gruškovje, na obstoječi G – cesti.
Primerjava variant avtoceste zajema območje med koncema odseka avtoceste Fram (Slivnica) – Ptuj (Draženci) in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje.
V primerjalno študijo se lahko, na podlagi analize prostora, vključijo tudi dodatne variante (variantne strokovne rešitve), za katere bo dosežen dogovor med Ministrstvom za okolje in prostor, Uradom za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), Ministrstvom za promet, Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS) ter lokalno skupnostjo, in sicer v vsebini in obsegu, ki omogoča enako izhodiščno osnovo za njihovo enakovredno medsebojno primerjavo.
Načrtovana ureditev poteka po območju Občin Videm, Občine Podlehnik in Občine Žetale.
Dne 7. 10. 2004 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:
-
ustrezen priključek na avtocesto za načrtovano obrtno cono v Občini Videm,
-
prehod regionalne ceste 690 preko avtoceste in prehod ceste Lancova vas – Videm,
-
varianto, ki bo izboljšala prometni režim na celotnem območju,
-
priključek na avtocesto pri Stanošini,
-
vzpostavitev vzporedne regionalne cestne povezave.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
-
presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (primerjalna študija),
-
strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave;
-
predloga državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-12/2004, z dne 27. 10. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO-1, obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je MOP, UPR, Dunajska 21, Ljubljana, ki zagotovi sredstva za recenzijo primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebitnih potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je DARS, ulica XIV. divizije 4, Celje, ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest, zastopa DARS.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DARS v komisijo za izbiro načrtovalca imenuje tudi člana, ki ga določi MOP, UPR. MOP, UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.
IV. Nosilci urejanja prostora
Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1.
Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,
2.
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
3.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,
4.
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
5.
Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
6.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
7.
Ministrstvo za kulturo,