3902. Pravilnik o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja
Skladno s členi od 46 do 53 zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 71/93 in 38/94) in na podlagi 25. člena pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 23/96) je Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje na seji dne 15. 7. 1996 sprejel
P R A V I L N I K
o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja
Republiški zavod za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) s tem pravilnikom ureja oblike, vsebino, pogoje, merila in postopke za izvajanje programov usposabljanja in zaposlovanja ter opredeljuje raziskave, razvoj in izvajanje eksperimentalnih programov na trgu delovne sile.
Zavod izvaja programe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: programi) v skladu z zahtevami na trgu delovne sile in finančnimi viri, ki so vsako leto zagotovljeni za izvajanje programov.
Upravni odbor zavoda vsako poslovno leto ob upoštevanju zagotovljenih proračunskih sredstev, sprejme program dela, v katerem določi ciljne skupine uporabnikov programov, obseg posameznih programov ter opredeli razvojno-raziskovalne in eksperimentalne programe. Upravni odbor zavoda lahko določi dodatna merila za izvajanje posameznih programov in jih javno objavi.
Upravni odbor zavoda lahko za posamezne regije, ki so v izjemno težavnem gospodarskem položaju ali je v njih nadpovprečno visoka stopnja brezposelnosti, sprejme začasna posebna merila za izvajanje programov.
V programe zavod vključuje brezposelne osebe in presežne delavce na podlagi izdelanega zaposlitvenega načrta ali programa kadrovske prenove podjetja, gospodarske družbe, samostojnega podjetnika, zavoda ali druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: delodajalec).
II. PROGRAMI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA
Vrste programov aktivne politike zaposlovanja so:
-
programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve;
-
programi pomoči delodajalcem;
-
programi preprečevanja brezposelnosti in
-
programi izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja brezposelnih oseb.
6. člen
Programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve
Cilj programov pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve je večja obveščenost in motiviranost udeležencev (iskalca zaposlitve, presežnega delavca ali brezposelne osebe), povečanje aktivnosti udeležencev, katerih poklicne veščine in znanja so skladni s potrebami na trgu delovne sile pri iskanju zaposlitve in s tem pospešitev njihove vključitve v delo ali pomoč udeležencem, ki ne zmorejo jasno opredeliti svojega poklicnega zaposlitvenega cilja z namenom, da se zmanjša tveganje za ponoven prehod v brezposelnost.
Programi so namenjeni zagotavljanju pomoči iskalcem zaposlitve in presežnim delavcem pri spoznavanju svojih zaposlitvenih možnosti potencialov in interesov ter spodbujanju in usposabljanju brezposelnih oseb in šolajoče se mladine za aktiven pristop pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve.
1.
različne oblike informiranja in motiviranja;
2.
delavnice za iskanje zaposlitve;
3.
delavnice za odkrivanje poklicnega cilja in
4.
klube za iskanje zaposlitve.
Zavod krije udeležencem stroške programa v celoti, brezposelnim osebam pa povrne tudi stroške javnega prevoza in regres za prehrano med delom skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, če program traja več kot šest izobraževalnih ur dnevno.
Če javni prevoz ni zagotovljen, krije zavod stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določbo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
1. Programi informiranja in motiviranja
Različne oblike informiranja in motiviranja zajemajo različna, praviloma kratka predavanja, delavnice ali druge oblike, pri katerih dobijo udeleženci številne pomembne informacije o možnostih zaposlitve, usposabljanja, izobraževanja.
Udeleženci se seznanijo tudi s spremenjenimi razmerami na trgu delovne sile, pri čemer je poudarjen pomen njihove lastne aktivnosti pri iskanju zaposlitve in načrtovanju nadaljnje poklicne poti.
2. Delavnice za iskanje zaposlitve
Delavnice za iskanje zaposlitve so eno- ali večdnevne delavnice, namenjene pridobivanju temeljnih veščin in znanj za učinkovito samostojno iskanje zaposlitve.
3. Delavnice za odkrivanje poklicnega cilja
Delavnice za odkrivanje poklicnega cilja zajemajo različne oblike delavnic ali druge skupinske oblike pomoči, pri katerih se udeleženec zave svojih interesov in potencialov in ki ga usposabljajo za načrtno iskanje nadaljnje poklicne poti.
4. Klubi za iskanje zaposlitve
Klubi za iskanje zaposlitve so namenjeni usposabljanju brezposelnih oseb z ustreznimi znanji, spretnostmi in veščinami za uspešen nastop na trgu delovne sile.
13. člen
Programi pomoči delodajalcem
Cilj programov pomoči delodajalcem je pomoč delodajalcem pri organizaciji kadrovske funkcije.
1.
pomoč pri pripravi programov kadrovske prenove delodajalcem z oslabljeno kadrovsko in razvojno funkcijo in
2.
pomoč malim in srednjim podjetjem pri upravljanju kadrov.
Prednost pri sofinanciranju imajo delodajalci, ki:
-
uvajajo nove, tržno zanimive delovne programe z zagotovljenim trgom;
-
uvajajo novo tehnologijo ali posodabljajo organiziranost dela;
-
posodabljajo delovne procese zaradi zahtev po novih znanjih;
-
se preusmerjajo z lokalnih na tuje trge;
-
še niso uporabili sredstev iz tega programa;
-
so iz malega gospodarstva ali
-
zaposlujejo težje zaposljivo populacijo.
Podrobnejša navodila za izvajanje programov iz 13. člena tega pravilnika sprejme upravni odbor zavoda.
16. člen
Programi preprečevanja brezposelnosti
Cilj programov preprečevanja brezposelnosti je hitrejše prilagajanje znanj in sposobnosti zaposlenih delavcev razmeram na trgu delovne sile in s tem zmanjševanje njihovega prehajanja v odkrito brezposelnost.
Programi so namenjeni pomoči presežnim delavcem pri ponovni določitvi ciljev njihove poklicne kariere in sofinanciranju njihove dousposobitve ali preusposobitve v skladu s potrebami trga delovne sile ter subvencioniranju dela stroškov invalidskim podjetjem.
1.
programe za presežne delavce v odpovednem roku;
2.
programe prekvalifikacij ali dokvalifikacij delavcev, katerih delo bo v skladu s programom kadrovske prenove postalo nepotrebno, in
3.
programe za ohranjanje zaposlitev invalidov.
Zavod in delodajalec pred začetkom izvajanja programa sklenejo pogodbo, s katero določijo pravice in medsebojne obveznosti pri njegovi izvedbi.
Pred sklenitvijo pogodbe je treba pridobiti soglasje v programe vključenih delavcev s predlaganim načinom reševanja njihovega zaposlitvenega položaja.
1. Programi za presežne delavce v odpovednem roku
Programi za presežne delavce v odpovednem roku zajemajo:
-
programe pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve;
-
programe prekvalifikacij ali dokvalifikacij;
-
programe usposabljanja in izobraževanja;
-
programe pospeševanja samozaposlovanja.
Za izvajanje teh programov se smiselno uporabljajo določbe členov od 5. do 7., 20. do 23., 30. do 42. in 74. do 89. člena tega pravilnika.
2. Programi prekvalifikacij ali dokvalifikacij delavcev, katerih delo bo v skladu s programom kadrovske prenove postalo nepotrebno
Zavod sofinancira programe prekvalifikacije ali dokvalifikacije delavcev, katerih znanja in sposobnosti ne ustrezajo spremenjenim tržnim razmeram ali spremenjeni tehnologiji dela in bi zato njihovo delo postalo nepotrebno, če jih je delodajalec pripravljen obdržati v delovnem razmerju.
Zavod sofinancira do 50% stroškov programa prekvalifikacije ali dokvalifikacije, vendar največ do višine šestih zajamčenih plač na udeleženca.
Zavod nakaže polovico odobrenih sredstev delodajalcu ali izvajalcu programa ob začetku ali po potrditvi sofinanciranja programa, drugo polovico pa po dostavitvi končnega poročila ali po tem, ko je program uspešno končan.
Delodajalec ne more uveljavljati sofinanciranja tega programa za iste delavce v dveh letih po prejetju sredstev iz tega naslova.
Zavod in delodajalec skleneta pogodbo o sofinanciranju programov prekvalifikacije ali dokvalifikacije delavcev, s katero določita pravice in medsebojne obveznosti.
3. Programi za ohranjanje zaposlitve invalidov
Programi za ohranjanje zaposlitve invalidov zajemajo:
a)
usposabljanje in izobraževanje invalidnih oseb;
b)
nadomestila dela stroškov invalidskega podjetja.
a) Program usposabljanja in izobraževanja invalidov
Za ohranjanje zaposlitev invalidov, ki imajo priznan status po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidov ali zakonu o izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, zavod sofinancira stroške njihovega usposabljanja in izobraževanja.
Zavod povrne do 80% dejanskih stroškov usposabljanja in izobraževanja.
Zavod sklene z izvajalcem usposabljanja pogodbo o sofinanciranju usposabljanja in izobraževanja, s katero določita pravice in medsebojne obveznosti.
Podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju stroškov usposabljanja in izobraževanja je mnenje zavodove strokovne komisije za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe o ustreznosti predvidenega programa usposabljanja.
b) Nadomestilo dela stroškov invalidskim podjetjem
Invalidsko podjetje je upravičeno do nadomestila dela stroškov za invalide, ki so pri njem v delovnem razmerju.
Nadomestilo stroškov krije zavod skladno s pravilnikom o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem.
29. člen
Programi izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja brezposelnih oseb
Cilji programov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja brezposelnih oseb so:
-
ustrezno prilagajanje znanj in sposobnosti brezposelnih oseb potrebam na trgu delovne sile;
-
pospeševanje samozaposlovanja brezposelnih oseb;
-
aktiviranje marginalnih skupin in dolgotrajno brezposelnih oseb ter pospeševanje njihovega zaposlovanja s programi subvencij in javnih del.
Programi so namenjeni brezposelnim osebam, ki jim kljub lastni aktivnosti in s postopki svetovanja in posredovanja dela, ki jih izvaja zavod, ni uspelo zagotoviti si ustreznega dela oziroma zaposlitve.
1.
programe usposabljanja in izobraževanja;
2.
programe pospeševanja zaposlovanja;
3.
programe pospeševanja samozaposlovanja in
1. Programi usposabljanja in izobraževanja
Programi usposabljanja in izobraževanja so:
a)
programi psihosocialne rehabilitacije;
b)
programi izobraževanja;
c)
programi usposabljanja brez delovnega razmerja.
a) Programi psihosocialne rehabilitacije
Programi psihosocialne rehabilitacije zajemajo delavnice različnih oblik in daljše programe usposabljanja, ki brezposelne osebe spodbujajo k aktivnemu vključevanju na trg delovne sile in jim omogočajo vrnitev delovnih sposobnosti.
Programi so namenjeni ciljnim skupinam brezposelnih oseb s posebnimi potrebami pri zaposlovanju in brezposelnim osebam, ki so pri zavodu prijavljene več kot šest mesecev.
Ob vključitvi v programe psihosocialne rehabilitacije zavod krije:
-
stroške javnega prevoza, če javni prevoz ni zagotovljen, pa stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
-
finančno pomoč za programe daljše od sto ur, in sicer 60% zajamčene plače na mesec, če traja usposabljanje nepretrgoma ves mesec, za drugače pripravljene programe pa sorazmerni delež glede na navzočnost, razen če je brezposelni osebi finančna pomoč zagotovljena drugače.
b) Programi izobraževanja
Programi izobraževanja so:
-
programi za pridobitev strokovne izobrazbe;
-
programi za funkcionalno izpopolnjevanje;
-
programi za usposabljanje za I. ali II. stopnjo zahtevnosti dela.
Programi iz prejšnjega člena tega pravilnika so namenjeni brezposelnim osebam, katerih znanja in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne vključitve v delo.
Programi so ob upoštevanju 17. člena tega pravilnika namenjeni tudi presežnim delavcem v odpovednem roku, če se s tem povečajo njihove zaposlitvene možnosti.
Podlaga za vključitev v program je sprejeti zaposlitveni načrt, izdelan v okviru individualnega ali skupinskega svetovanja.
Pri odločanju o vključitvi v program se upoštevajo že pridobljena strokovna usposobljenost osebe, predhodni programi, v katere je bila vključena, in ustreznost izbire programa z vidika nadaljnjih zaposlitvenih možnosti.
36. člen
Programi za pridobitev strokovne izobrazbe
Zavod omogoča vključevanje v naslednje programe:
-
programe splošnega izobraževanja,
-
programe za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe.
Osebam, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot trajnim presežnim delavcem ali zaradi stečaja ali likvidacije delodajalca in so imele z delodajalcem sklenjeno pogodbo o izobraževanju, lahko zavod sofinancira preostale stroške izobraževanja, vendar največ za dva letnika šolanja.
Vključenim v program lahko zavod krije:
-
šolnino do višine šestih zajamčenih plač za šolsko leto,
-
stroške javnega prevoza, če ta ni zagotovljen pa stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ali dodatek za bivanje v primeru šolanja v drugem kraju v višini 60% zajamčene plače mesečno,
-
stroške zdravniškega pregleda,
-
zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kolikor je to glede na vsebino programa in dela potrebno,
-
finančno pomoč v višini 60% zajamčene plače mesečno, če se program izvaja najmanj štiri dni v tednu, razen za brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo oziroma za delovne invalide, ki prejemajo nadomestilo za čas čakanja na delo.
Zavod lahko brezposelni osebi odobri tudi nabavo učnih pripomočkov v vrednosti do ene zajamčene plače, brezposelni invalidni osebi pa za nabavo posebnih učnih pripomočkov v vrednosti do desetih zajamčenih plač.
Zavod lahko s ciljem zagotavljanja ustreznega kadra za potrebe v posameznih regijah na podlagi javnega razpisa organizira in vanje napotuje brezposelne osebe, pri čemer krije stroške šolanja vključenim v celoti.
Delodajalcu, ki je z brezposelno osebo sklenil učno pogodbo za čas trajanja poklicnega izobraževanja (dualni sistem), lahko zavod subvencionira stroške odprtja učnega mesta v višini 50.000 SIT za šolsko leto.”
Medtem ko je brezposelna oseba vključena v program mora aktivno iskati zaposlitev in napotitev zavoda sprejeti. Tudi če se brezposelna oseba zaposli, zavod obdrži obveznost plačila šolnine po merilih za pridobitev pravice do denarne pomoči na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti.
38. člen
Programi funkcionalnega izpopolnjevanja
Brezposelnim osebam, prijavljenim pri zavodu več kot tri mesece in z izdelanim zaposlitvenim načrtom, zavod omogoča vključevanje v programe funkcionalnega izpopolnjevanja, ki zajemajo različne tečaje, seminarje ali delavnice. Zavod prednostno izvaja oblike funkcionalnega izpopolnjevanja za znanega delodajalca.
Zavod krije stroške programa, stroške zdravniškega pregleda, zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni in stroške javnega prevoza med usposabljanjem. Če javni prevoz ni zagotovljen, krije zavod stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Udeleženci programov prejmejo, medtem ko so vključeni v programe daljše od sto ur, če traja usposabljanje nepretrgoma ves mesec, 60% zajamčene plače na mesec. Za drugače pripravljene programe pa sorazmerni delež glede na navzočnost, razen če jim je finančna pomoč zagotovljena drugače.
Če gre za znanega delodajalca, lahko zavod brezposelni invalidni osebi zaradi težje invalidnosti odobri nakup posebnih učnih pripomočkov v višini največ desetih zajamčenih plač, kadar ti niso zagotovljeni po drugih predpisih.
Zavod sklene z delodajalcem ali ustrezno izobraževalno ustanovo pogodbo o sofinanciranju učnih pripomočkov, s katero se določijo pravice in medsebojne obveznosti.
39. člen
Programi usposabljanja za I. ali II. stopnjo zahtevnosti dela
Brezposelnim osebam, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost, zavod omogoča vključevanje v programe usposabljanja za I. ali II. stopnjo zahtevnosti dela.
Vključenim v program zavod krije:
-
stroške javnega prevoza, če javni prevoz ni zagotovljen, pa stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
-
stroške obveznega zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni;
-
stroške nakupa obveznih zaščitnih sredstev;
-
stroške zdravniškega pregleda;
-
finančna pomoč v višini 60% zajamčene plače na mesec, če traja usposabljanje nepretrgoma ves mesec oziroma njen sorazmerni del glede na prisotnosti razen, če ni prejemnik denarnega nadomestila;
-
denarno pomoč v višini 80% zajamčene plače med praktičnim usposabljanjem, razen če je finančna pomoč zagotovljena drugače;
-
stroške za prehrano med delom, med praktičnim delom usposabljanja v skladu z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
c) Program usposabljanja brez delovnega razmerja