Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Signalnega pravilnika

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 18-772/2011, stran 2221 DATUM OBJAVE: 15.3.2011

VELJAVNOST: od 16.3.2011 / UPORABA: od 1.7.2011

RS 18-772/2011

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 1.7.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.7.2011
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
772. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Signalnega pravilnika
Na podlagi šestega odstavka 59. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 36/10 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah Signalnega pravilnika

1. člen

V Signalnem pravilniku (Uradni list RS, št. 123/07) se v 1. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

'(2)

Slike, prikazane v tem pravilniku, imajo simbolni pomen. Oblike, mere, svetilnost, stopnja odsevnosti in ostali tehnični podatki so predpisani v tehničnih specifikacijah za proge in sestavne dele prog ter za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave.'.

2.člen

3. člen se spremeni tako, da se glasi:

'3. člen

(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

'Del proge' je proga med dvema kilometrskima mestoma iste proge.

2.

'Desna stran proge' je stran proge, ki je v smeri od začetka proti koncu proge na desni strani.

3.

'Desna stran tira' je stran tira, ki je glede na smer vožnje na desni strani.

4.

'Desni tir' je tir na dvotirni progi, ki je v smeri od začetne točke proti končni točki proge na desni strani proge.

5.

'Desnostranski promet' je promet vlakov na dvotirni progi po tiru, ki je na desni strani v smeri vožnje vlaka.

6.

'Dvotirna proga' je proga z dvema tiroma, na kateri vozijo vlaki ene smeri praviloma po tiru, ki je za to smer določen in je za to smer pravi tir. Kadar vlaki te smeri vozijo po tiru, ki je določen za vlake iz nasprotne smeri, je ta tir zanje nepravi tir.

7.

'Enotirna proga' je proga z enim tirom, po katerem vozijo vlaki v obe smeri.

8.

'Končna točka proge' je zadnja navedena postaja, službeno mesto ali državna meja v nacionalnem poimenovanju prog predpisa, ki ureja kategorizacijo prog.

9.

'Lahki vlak' je vlak, ki glede na svoje tehnične karakteristike lahko vozi z večjimi hitrostmi kot drugi vlaki in je kot 'lahki vlak' označen v dokumentih operativnega voznega reda.

10.

'Leva stran proge' je stran proge, ki je v smeri od začetka proti koncu proge na levi strani.

11.

'Leva stran tira' je stran tira, ki je glede na smer vožnje na levi strani.

12.

'Levi tir' je tir na dvotirni progi, ki je v smeri od začetne točke proti končni točki proge na levi strani proge.

13.

'Levostranski promet' je promet vlakov na dvotirni progi po tiru, ki je na levi strani v smeri vožnje vlaka.

14.

'Največja dovoljena progovna hitrost' je tista predpisana največja hitrost po progi ali po delih proge, ki se določi glede na tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka.

15.

'Največja hitrost vlaka' je hitrost, predpisana z voznim redom posameznega vlaka.

16.

'Obojestranski promet' je promet vlakov na dvotirni progi oziroma odseku dvotirne proge, ki je opremljen s signalnovarnostnimi napravami za vožnjo vlakov v obe smeri, po katerem koli tiru.

17.

'Odsek proge' je proga najmanj med dvema postajama ali začetno točko proge in postajo oziroma postajo in končno točko proge.

18.

'Omejena hitrost' (vo) je hitrost, ki je manjša od progovne hitrosti in je signalizirana z enim od naslednjih signalnih znakov, ki jih kažejo glavni signali:

-

“Omejena hitrost’, pričakuj ‘Stoj”,

-

“Omejena hitrost’, pričakuj ‘Prosto‘ ali ‘Previdno”,

-

“Omejena hitrost’, pričakuj ‘Omejeno hitrost”,

-

“Omejena hitrost”
zaradi vsaj enega od naslednjih vzrokov:

-

vožnje preko ene ali več kretnic v odklon, kadar je hitrost pri vožnji preko vsaj ene kretnice v odklon zaradi tehničnega in konstrukcijskega stanja kretnice nižja od hitrosti pri vožnji v premo,

-

vožnje do mejnega tirnega signala, ki ni na zavorni razdalji,

-

vožnje v slepi tir do mejnega tirnega signala ali

-

uvoza na tir, kjer ni zagotovljena prepeljevalna pot.
Omejeno hitrost v km/h je treba navesti v voznem redu posameznega vlaka, lahko pa se signalizira s hitrostnim kazalom.

19.

'Počasna vožnja' (zmanjšana hitrost) je vožnja s hitrostjo, ki je manjša od največje dovoljene progovne hitrosti ali od omejene hitrosti in je vpeljana zaradi del na progi, okvare na kakem delu proge, tiru ali objektu; počasne vožnje niso navedene v dokumentih operativnega voznega reda.

20.

'Progovno vozilo' je motorno vozilo za posebne namene, kadar se dalj časa zadržuje med dvema postajama in za njegovo vožnjo ni mogoče uporabiti voznega reda posameznega vlaka ali ročno progovno vozilo.

21.

'Redna hitrost' je hitrost, s katero vozi vlak na odseku proge v mejah predpisanih voznih časov.

22.

'Redni tir' je tir pri obojestranskem prometu, ki je določen za vožnjo posameznega vlaka v dokumentih operativnega voznega reda.

23.

'Signali' so signalna sredstva, s katerimi se dajejo signalni znaki. Signali, s katerimi se dajejo svetlobni signalni znaki, so svetlobni signali, signali, s katerimi se dajejo likovni signalni znaki, so likovni signali.

24.

'Signalna oznaka' je signalno sredstvo, s katerim se označuje ali opozarja na posebno pomembno mesto na progi, postaji ali službenem mestu.

25.

'Signalni znak' je v tem pravilniku predpisani znak, ki se daje s stalnim, prenosnim, ali ročnim signalom. Daje se tudi ustno, neposredno ali preko telekomunikacijskih naprav. Signalni znak ima pomen odredbe ali predsignaliziranja oziroma odredbe in predsignaliziranja.

26.

'Sosednji tir' je tir pri obojestranskem prometu, po katerem vozi vlak tedaj, ko ne vozi po rednem tiru.

27.

'Signalnovarnostne naprave' so tehnična sredstva za varovanje in vodenje železniškega prometa.

28.

'Strojevodja' je skupen naziv za delavca, ki je strokovno usposobljen za upravljanje:

-

vlečnega vozila za vožnjo vlakov in premik z njim,

-

premikalne lokomotive pri premiku,

-

motornih vozil za posebne namene pri vožnji po progi, premiku in namenski uporabi teh vozil.

29.

'Vlakospremno osebje' je skupno ime za vlakovodjo in premikače pri tovornem vlaku ali vodjo vlaka in sprevodnike pri potniškem vlaku.

30.

'Začetna točka proge' je prva navedena postaja, državna meja ali službeno mesto v nacionalnem poimenovanju prog predpisa, ki ureja kategorizacijo prog.

31.

'Zavorna razdalja' je fiktivna standardizirana razdalja, na podlagi katere se urejajo signalnovarnostne naprave na določeni progi ali delu proge. Natančnejša določila o zavorni razdalji so predpisana v Prometnem pravilniku.'.

3. člen

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

'7. člen

(označevanje stebrov signalov)

(1)

Stebri signalov morajo biti s sprednje strani označeni z barvnimi pasovi, ostali deli pa sivo. Beli pasovi morajo odsevati svetlobo. Če se stebri signalov, razen stebrov kontrolnih signalov, označijo z odsevnimi ploščami, je treba plošče označiti z enim barvnim pasom in dvema belima pasovoma, ki sta lahko za polovico krajša od barvnega pasu. Steber kontrolnega signala, ki se označi z odsevnimi ploščami, mora imeti najmanj tri bele pasove.

1.

Stebre glavnih signalov se označi z belimi in rdečimi pasovi (glej sliko 1).
&fbco;binary entityId="7deb0e71-fc4c-4c79-9026-fb3503e66620" type="gif"&fbcc;

2.

Stebre glavnih signalov, ki se ne smejo več vgrajevati, stebre predsignalov, stebre ponavljalnikov predsignaliziranja in stebre mejnih tirnih signalov se označi z belimi in črnimi pasovi (glej sliko 2).
&fbco;binary entityId="ab34f77a-1333-411d-bde9-65065de89100" type="gif"&fbcc;

3.

Če so signali vgrajeni na mostni oziroma polmostni konstrukciji, delov za obešanje in pritrditev plošč (konzol, ročic) ni treba označevati. V tem primeru se poleg signalne plošče namestijo odsevne plošče ustrezne barve (glej sliko 4).
&fbco;binary entityId="f21f9014-93bb-4cd4-a1ba-42991e24d406" type="gif"&fbcc;

(2)

Stebri kontrolnih signalov se s sprednje strani označijo s poševnimi črno-belimi enako širokimi pasovi (glej sliko 5).
&fbco;binary entityId="58d6cd5a-ad26-4db2-ada8-dcec623e7cbf" type="gif"&fbcc;

(3)

Steber pomožnega kontrolnega signala je enak kot steber kontrolnega signala - s to razliko, da mora imeti pod signalno ploščo na stebru še belo odsevno steklo v črnem okvirju (glej sliko 6).
&fbco;binary entityId="50ff0908-1b6a-4858-9bea-78f735d64271" type="gif"&fbcc;
Stebri prenosnih signalov progovnega osebja so pobarvani sivo, če za posamezni signal ni predpisano drugače.'.

4. člen

Četrti odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:

'(4)

Vidna razdalja pri mejnih tirnih signalih, dopolnilnih signalih glavnih signalov, naznanilnikih predsignalov, signalih in predsignalih za označitev največje dovoljene progovne hitrosti, signalih za ravnanje z odjemnikom toka, za ravnanje z glavnimi stikali, za prepoved vožnje z dvignjenim odjemnikom toka in signalih za obvestila, signalnih oznakah za približevanje postajališču ter za delo snežnega odmetalnika in pluga mora biti najmanj 100 m.'.

5. člen

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

'9. člen

(mesta za vgraditev signalov)

(1)

Stalni in prenosni signali ter signalne oznake se praviloma vgrajujejo oziroma postavljajo na desni strani od osi tira. Izjeme so:

-

pri levostranskem prometu, kjer se signali na odprti progi in uvozni signal postavljajo na levi strani od osi tira;

-

na dvotirni progi, kjer je postaja opremljena tudi z uvoznim signalom in predsignalom za vožnjo z nepravega tira, se uvozna signala in predsignala postavljata na zunanji strani obeh tirov;

-

pri obojestranskem prometu, kjer se signali na odprti progi in uvozni signali postavljajo na zunanji strani obeh tirov;

-

pri kretničnih signalih in signalih na raztirnikih, kjer se signali lahko postavljajo na eni ali drugi strani tira.

(2)

Stalni signali in signalne oznake se lahko vgrajujejo tudi nad tirom.

(3)

Predsignali se postavijo na zavorno razdaljo pred glavnim signalom. Glede na krajevne razmere se lahko postavijo največ na razdalji, ki je za 50 % povečana oziroma zmanjšana največ za 5 % od zavorne razdalje, ki velja na tisti progi.

(4)

Glavni signali, ki tudi predsignalizirajo naslednji glavni signal, se vgrajujejo pred prihodnjim glavnim signalom na razdalji največ 3000 m in najmanj na razdalji, ki je za največ 5% manjša od zavorne razdalje.

(5)

Uvozni in progovni kritni signal se vgradi 100 do 500 m pred uvozno kretnico oziroma mestom, ki ga krije. Pri obnovah ali nadgradnjah, kadar je zaradi neugodnih krajevnih razmer treba uvozni ali kritni signal vgraditi na razdalji večji kot 500 m pred prvo uvozno kretnico ali mestom, ki ga krije, je uvozni ali kritni signal dovoljeno vgraditi na razdalji, ki je do 30 % daljša od 500 m.

(6)

Tirni izvozni signal in postajni kritni signal se vgradi pred kretnico, ki jo krije.

(7)

Skupinski izvozni signal se vgradi ob desni strani osi tira, po katerem bo vlak vozil mimo skupinskega izvoznega signala:

-

za zadnjo izvozno kretnico na postaji, če velja za vse glavne tire na postaji,

-

za zadnjo kretnico skupine glavnih tirov, za katero velja.

(8)

Skupinski izvozni signali se na postajah glavnih prog, kjer je zaradi tirne situacije možno vgraditi tirne izvozne signale, ne smejo več vgrajevati.

(9)

Prostorni signali se vgrajujejo na mejah blokovnih ali odjavnih odsekov.'.

6. člen

V tretjem odstavku 10. člena se pika nadomesti z vejico in se doda besedilo, ki se glasi:
', razen glavnih signalov za signaliziranje vožnje vlakov s tirov, na katere vožnje vlakov iz smeri, iz katere bi ta glavni signal moral biti predsignaliziran, niso dovoljene.'.

7. člen

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

'11. člen

(signalni znaki glavnih signalov, njihov pomen, namen in uporaba)

(1)

Signalni znak 1: ”Stoj”
Ena rdeča mirna luč (glej sliko 7).
&fbco;binary entityId="1a49ebeb-f7fa-4da3-9351-44aa5b6ad041" type="gif"&fbcc;

1.

Signalni znak 1: ”Stoj” kažejo vsi glavni signali.

2.

Signalni znak 1: ”Stoj” pomeni, da se mora vlak pred tem signalom ustaviti in da je nadaljnja vožnja od signala prepovedana.

(2)

Glavni signali morajo redno kazati signalni znak 1: ”Stoj”. Glavni signali smejo kazati signalne znake za dovoljeno vožnjo samo, kadar se pričakuje vlak. To določilo ne velja za:

-

prostorne signale na progah z APB v smeri, za katero je dana privolitev, in ki kažejo signalni znak 2: ”Prosto”,

-

preduvozne in predkritne signale, ki kažejo signalni znak 3: ”Previdno’ pričakuj ‘Stoj” in

-

kritne signale cepišča industrijskega tira na odprti progi, nakladališča ali postajališča dvotirne proge s skupnim peronom za oba tira, ki redno kažejo signalni znak 2: ”Prosto”.

(3)

Na postajah in službenih mestih, ki so zavarovana s takimi signalnovarnostnimi napravami, da omogočajo samodejno spremembo signalnih znakov za dovoljeno vožnjo v signalni znak 1: ”Stoj”, se sme ta samodejna sprememba izvršiti šele, ko čelo vlaka prepelje glavni signal najmanj za 50 m.

(4)

Na postajah in službenih mestih, na katerih za spremembo signalnih znakov glavnih signalov skrbi izvršilni železniški delavec, mora ta postaviti glavne signale tako, da kažejo signalni znak 1: ”Stoj”, in sicer:

-

glavni signal, ki krije kretnično območje, ko vlak prepelje preko vseh kretnic, ki so na njegovi vozni poti,

-

prostorni signal odjavnice takrat, ko vlak ves odpelje mimo prostornega signala.

(5)

Signalni znak 2: “Prosto”
Ena zelena mirna luč (glej sliko 8).
&fbco;binary entityId="a77fef2e-e5ec-43e0-8f25-d6e8f3d003fe" type="gif"&fbcc;

1.

Signalni znak 2: ”Prosto” kažejo vsi glavni signali, razen tistih, za katerimi ni naslednjega glavnega signala, katerega signalne znake bi predsignaliziral, ali predsignala.

2.

Signalni znak 2: ”Prosto” pomeni, da je vožnja mimo njega dovoljena z redno hitrostjo do naslednjega glavnega signala oziroma do predsignala.

3.

Kadar glavni signal predsignalizira tudi naslednji glavni signal, mora biti med njima takšna odvisnost, da lahko pokaže signalni znak ”Prosto” šele, ko naslednji glavni signal že kaže signalni znak ”Prosto”, signalni znak ”Prosto’, pričakuj ’Omejeno hitrost” ali signalni znak ”Previdno’, pričakuj ’Stoj”.

(6)

Signalni znak 3: ”Previdno’, pričakuj ‘Stoj”
Ena rumena mirna luč (glej sliko 9).
&fbco;binary entityId="9d8b3835-0d4e-49c2-83f5-d470ee6b7058" type="gif"&fbcc;

1.

Signalni znak 3: ”Previdno’, pričakuj ‘Stoj” kažejo vsi glavni signali.

2.

Signalni znak 3: ”Previdno’, pričakuj ‘Stoj” pomeni, da je vožnja mimo signala dovoljena z redno hitrostjo in da je treba vožnjo vlaka uravnavati tako, da se bo vlak ustavil:

a)

pred prihodnjim glavnim signalom,

b)

pred mejnim tirnim signalom na koncu tira,

c)

pred mejnim tirnim signalom, ki ni na koncu tira, če je to signalizirano z dopolnilnim signalom,

d)

pred premikalnim signalom na koncu tira ali

e)

pred izvozno ločnico tira.

(7)

Signalni znak 4: ”Prosto’, pričakuj ‘Omejeno hitrost”
Ena zelena utripajoča luč (glej sliko 10).
&fbco;binary entityId="ce999762-c444-43f5-80b3-2213445e8637" type="gif"&fbcc;

1)

Signalni znak 4: ”Prosto’, pričakuj ‘Omejeno hitrost” kažejo glavni signali, ki krijejo kretnično območje, preduvozni in predkritni signali.

2)

Signalni znak 4: ”Prosto’, pričakuj ‘Omejeno hitrost” pomeni, da je vožnja mimo signala dovoljena z redno hitrostjo, vendar tako, da bo od prihodnjega glavnega signala vlak lahko vozil z omejeno hitrostjo, predpisano z voznim redom posameznega vlaka ali signalizirano s hitrostnim kazalom.

3)

Med glavnim signalom in naslednjim glavnim signalom mora biti takšna odvisnost, da lahko pokaže signal signalni znak ”Prosto’ pričakuj ‘Omejeno hitrost” šele, ko naslednji glavni signal že kaže signalni znak ”Omejena hitrost’, pričakuj ’Stoj”, signalni znak ”Omejena hitrost’, pričakuj ’Omejeno hitrost” ali signalni znak ”Omejena hitrost’, pričakuj ’Prosto ali ’Previdno”.

(8)

Signalni znak 5: “Omejena hitrost’, pričakuj ‘Stoj”
Ena rumena utripajoča luč in pod njo ena rumena mirna luč (glej sliko 11).
&fbco;binary entityId="667fa778-32ab-4320-ba73-cf67f7e6c0f1" type="gif"&fbcc;

1)

Signalni znak 5: ”Omejena hitrost’, pričakuj ‘Stoj” kažejo glavni signali, ki krijejo kretnično območje.