TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

Za pravilno razumevanje obdavčitve alternativnih investicijskih skladov (kratica AIS) in vlagateljev v AIS-e je treba poznati osnovni namen in naravo AIS-ov ter njihov regulativni okvir delovanja. AIS-i so vse pomembnejši del sodobnega finančnega sistema, saj omogočajo zbiranje kapitala za vlaganje v naložbene razrede, ki so praviloma manj likvidni, dolgoročnejši ali strukturno kompleksnejši od tradicionalnih finančnih instrumentov. Njihov pomen se je v zadnjih letih povečal zlasti zaradi večje vloge zasebnega kapitala pri financiranju rasti majhnih in srednje velikih podjetij (MSP-jev) ter nepremičninskih in infrastrukturnih projektov.

V Evropski uniji je osnovni regulativni okvir Direktiva 2011/61/EU (AIFMD), ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov (Alternative Investment Fund Managers – AIFM) ter določa pravila za delovanje in nadzor upravljavcev alternativnih investicijskih skladov v EU-ju, njen namen pa so večja preglednost, stabilnost finančnega sistema in zaščita vlagateljev. Upravljavci AIS-ov so odgovorni za upravljanje pomembnega obsega naloženih sredstev v EU-ju in predstavljajo pomemben delež trgovanja na trgih finančnih instrumentov. Prispevajo k oblikovanju unije kapitalskih trgov, saj institucionalne prihranke omogočajo kot posojila podjetjem in projektom, ki prispevajo k rasti in ustvarjanju delovnih mest.

Direktiva AIFMD je bila v slovenski pravni red vključena prek več zakonov, in sicer z Zakonom o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS),² Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3)³ ter z Zakonom o oblikah alternativnih investicijskih skladov (ZOAIS)⁴. V pričujočem članku je pomemben predvsem ZOAIS, ki med drugim določa pravnoorganizacijske oblike in tipe AIS-ov, pogoje za oblikovanje in ustanovitev AIS-a ter pogoje za priznanje statusa specialnega investicijskega sklada.

Glavne značilnosti, ki definirajo AIS in izhajajo iz AIFMD-ja, so:

• gre za kolektivni naložbeni podjem;
• kolektivni naložbeni podjem zbira sredstva enega ali več vlagateljev, pri čemer gre večinoma za institucionalne in dobro poučene vlagatelje;⁵
• ta sredstva se vlaga v sklad z vnaprej določeno naložbeno politiko;
• deluje v korist vlagateljev;
• ni sklad UCITS (torej ni odprti investicijski sklad za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje).

Skladno z 31. členom ZOAIS-a⁶ AIS ne sme opravljati dejavnosti splošnega poslovnega ali gospodarskega namena. Splošni poslovni ali gospodarski namen pomeni upoštevanje poslovne strategije, ki vključuje predvsem vodenje:

1. poslovne dejavnosti, ki vključuje nabavo, prodajo oziroma izmenjavo blaga ali proizvodov oziroma ponujanje nefinančnih storitev;
2. gospodarske dejavnosti, ki vključuje proizvodnjo blaga ali gradnjo nepremičnin; ali
3. kombinacij dejavnosti iz 1. in 2. točke tega odstavka.

S tem se AIS-i pomembno razlikujejo od gospodarskih družb, ki so ustanovljene za opravljanje gospodarske dejavnosti na trgu in ustvarjanje dobička. Seveda pa lahko AIS skladno s sprejeto naložbeno politiko vlaga sredstva vlagateljev v gospodarske družbe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost na trgu.

Po prvem odstavku 5. člena ZOAIS-a se AIS lahko ustanovi v Republiki Sloveniji le v eni izmed naslednjih pravnoorganizacijskih oblik:

• alternativni vzajemni sklad (ločeno premoženje brez pravne osebnosti);
• investicijska družba (pravna oseba, za katero se uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za delniško družbo);
• specialna komanditna družba (pravna oseba, za katero se uporabljajo določbe ZGD-1 za komanditno družbo).

Kot je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju, je za obdavčitev AIS-a poleg pravnoorganizacijske oblike pomemben še tip AIS-a. Glede na stopnjo regulacije ZOAIS razlikuje naslednje tipe AIS-a:

• registrirani AIS (brez dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev);
• AIS s statusom specialnega investicijskega sklada (SIS);
• nepremičninska investicijska družba.

Od tipa AIS-a je odvisna tudi njegova naložbena politika. Specialni investicijski sklad zasleduje strategijo skladov zasebnega kapitala, strategijo nepremičninskih skladov ali strategijo sklada skladov. Pod pogoji iz ZOAIS-a (87. člen ZOAIS-a) lahko SIS izvaja tudi naložbeno politiko posojil. Nepremičninska investicijska družba pa lahko izvaja le strategijo nepremičninskega sklada.

Skladno s tretjim odstavkom 5. člena ZOAIS-a nihče ne sme oglaševati in predstavljati drugega subjekta ali sebe kot AIS ali morebitnim vlagateljem dajati vtisa, da izpolnjuje pogoje za AIS, če ne izpolnjuje pogojev po ZOAIS-u in se ne vpiše v register AIS-ov. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) vodi register AIS-ov (6. člen ZOAIS-a), oblikovanih ali ustanovljenih v Republiki Sloveniji, pa tudi register upravljavcev AIS-ov (39. člen ZUAIS-a). V času priprave članka je bilo v register pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev vpisanih 47 registriranih AIS-ov brez dovoljenja te agencije, 17 AIS-ov s statusom specialnega investicijskega sklada in še nobene nepremičninske investicijske družbe.

2. OBDAVČITEV ALTERNATIVNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV

2.1. Načelo davčne nevtralnosti

Pri AIS-ih gre tako kot pri drugih vrstah kolektivnih naložbenih podjemov za posredno vlaganje kapitala vlagateljev in predstavlja alternativno neposrednim investicijskim naložbam posameznega vlagatelja. Z ekonomskega vidika bi morali biti vlagatelji v AIS v idealnem primeru obdavčeni enako, kot če bi kapital investirali sami neposredno v naložbo, v katero vlaga AIS. Davčni sistem bi zato moral biti zasnovan tako, da vlagatelj zaradi davkov ne bi bil v slabšem položaju, če vlaga prek AIS-a, in da AIS ne bi bil dodatna davčna ovira, temveč davčno nevtralen instrument. Temelj za zagotovitev davčne nevtralnosti je zato izvzem AIS-ov iz obdavčitve in obdavčitev prihodkov sklada pri vlagateljih.⁷ Veliko držav članic EU-ja, ki so prepoznale pomembnost in strateški pomen te veje finančne industrije, je sprejelo poseben davčni režim za AIS-e (npr. Luksemburg, Irska, Finska). Skupno jim je to, da dobiček AIS-ov ni predmet obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb, dohodek pa se obdavči šele ob razdelitvi vlagateljem. Obdavčitev AIS-ov je zato v teh državah urejena s posebnimi predpisi in sistemsko drugače od obdavčitve gospodarskih družb, ki opravljajo splošno gospodarsko dejavnost. To je tudi smiselno ob upoštevanju dejstva, da so AIS-i ustanovljeni s povsem drugačnim namenom kot gospodarske družbe in da se zanje uporabljajo posebna pravila.

Celoten članek je dostopen za naročnike!