Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2013

3082. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2013–2017

Na podlagi 23.b člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S R E D N J E R O Č N I P R O G R A M
statističnih raziskovanj 2013–2017

1. Okvir delovanja slovenske državne statistike

1.1 Pravne in druge podlage

Delovanje slovenske državne statistike določa Zakon o državni statistiki(1) (v nadaljevanju ZDSta). Ta v 23. členu nalaga Statističnemu uradu Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS), da skupaj s pooblaščenimi izvajalci dejavnosti državne statistike pripravlja programe statističnih raziskovanj, srednjeročne in letne. Srednjeročni programi določajo ustrezno pokrivanje nacionalnih in mednarodnih politik ter prednostne naloge, pristope, glavna področja in cilje dejavnosti državne statistike, letni programi pa podajajo podroben pregled vseh statističnih raziskovanj z navedbo vseh temeljnih sestavin vsakega načrtovanega statističnega raziskovanja. Vsak program je po sprejetju objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Slovenska državna statistika je del evropskega statističnega sistema, zato na njeno delovanje vpliva tudi Uredba o evropski statistiki(2), za posamezna statistična področja pa velja področna statistična zakonodaja EU(3).

Zakonsko podlago za strokovno neodvisnost daje slovenski državni statistiki ZDSta; pri ohranjanju objektivnosti in nepristranskosti se opira na načela Kodeksa ravnanja evropske statistike(4) (ta se nanašajo na institucionalno okolje, na statistične procese in na statistične rezultate); pri svojem delovanju pa upošteva tudi metodološke in klasifikacijske standarde ter priporočila različnih mednarodnih ustanov (npr. OECD-ja, Združenih narodov in Mednarodnega denarnega sklada).

1.2 Slovenska državna statistika

Slovensko državno statistike tvorijo Statistični urad Republike Slovenije in pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike (v nadaljevanju pooblaščeni izvajalci). V srednjeročnem obdobju 2013-2017 so prevzele naloge in odgovornosti pooblaščenega izvajalca naslednje ustanove(5) (po abecednem vrstnem redu):

-

Agencija RS za javnopravne evidence in storitve,

-

Banka Slovenije,

-

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije,

-

Ministrstvo za finance,

-

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in

-

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Delovanje državne statistike spremlja Statistični svet Republike Slovenije(6), strokovno metodološko posvetovalno telo za strateška in razvojna vprašanja državne statistike. Posamezna področja državne statistike pa spremljajo statistični sosveti(7). Člani Statističnega sveta in statističnih sosvetov so predstavniki najpomembnejših uporabnikov statističnih podatkov in predstavniki dajalcev podatkov.

1.3 Delovanje slovenske državne statistike v evropskem statističnem sistemu in drugo mednarodno sodelovanje

SURS in pooblaščeni izvajalci dejavno sodelujejo v različnih evropskih organih in ustanovah. Najbolj dejavno je njihovo sodelovanje z Eurostatom, statističnim uradom Evropske unije, in v Evropskem statističnem sistemu (v nadaljevanju ESS). SURS in pooblaščeni izvajalci sodelujejo tudi v različnih statističnih organih in delovnih telesih mednarodnih organizacij: v OECD-ju (v Direktoratu za statistiko, v Direktoratu za zaposlovanje, delo in socialne zadeve in v različnih agencijah), v OZN – v Konferenci evropskih statistikov (organizirana pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo), v Statistični komisiji in različnih specializiranih agencijah, v programih in skladih Združenih narodov; dejavno delujejo tudi v različnih mednarodnih strokovnih združenjih s področja statistike, na primer v Mednarodnem statističnem institutu (ISI) in njegovi sekciji Mednarodno združenje za uradne statistike (IAOS), ter v znanstvenoraziskovalnih ustanovah.

SURS in pooblaščeni izvajalci so dejavni tudi na področju mednarodnega dvostranskega sodelovanja in mednarodnega razvojnega sodelovanja z namenom razvoja in krepitve statističnih sistemov, doseganja napredka v kakovosti statističnih metodologij in raziskovanj ter promocije statistike.

Poleg ESS obstaja na evropski ravni tudi Evropski sistem centralnih bank (ESCB), katerega članica je Banka Slovenije. Za učinkovito delovanje obeh sistemov je podpisan dogovor o sodelovanju na področju ekonomskih in finančnih statistik med Generalnim direktoratom za statistiko v Evropski centralni banki (ECB) in Eurostatom. Na nacionalni ravni ima podobno vlogo Dogovor o sodelovanju na področju makroekonomskih in finančnih statistik(8) med SURS-om, Banko Slovenije in Ministrstvom za finance.

1.4 Financiranje dejavnosti državne statistike

Finančna stabilnost je ključnega pomena za strokovno in neodvisno delovanje slovenske državne statistike. Vse vključene ustanove bodo delovale finančno vzdržno in poskrbele za ustrezna finančna sredstva za izvajanje dejavnosti.

SURS je kot strokovno samostojna vladna služba neposredno udeležen v postopku priprave in usklajevanja državnega proračuna (18. člen ZDSta). Za izvajanje dejavnosti se SURS financira iz državnega proračuna v skladu s sprejetim letnim finančnim načrtom. Če bi se finančne potrebe SURS-a pozneje zaradi novih ali obširnejše obveznosti povečale (npr. zaradi sprejete zakonodaje EU), naj bi pridobil dodatna sredstva ali prerazporedil obstoječa, odvisno od dogovora s skrbnikom državnega proračuna ter glede na postavljene prioritete in razmerja med stroški, bremeni in koristmi. Manjši del prihodkov SURS-a predstavljajo tudi sredstva, pridobljena na razpisih Evropske komisije.

Pooblaščeni izvajalci financirajo dejavnost državne statistike iz virov, pridobljenih iz proračuna Republike Slovenije. Ker pooblaščeni izvajalci večinoma niso neposredno udeleženi v postopku priprave in usklajevanja državnega proračuna, bi bilo v času finančne krize in zmanjševanja obsega financiranja teh ustanov iz proračuna lahko ogroženo tudi financiranje dejavnosti državne statistike.

2. Poslanstvo, vizija, vrednote in glavni dejavniki podpornih aktivnosti

Poslanstvo državne statistike

Državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti kakovostne, pravočasne, časovno in krajevno ter mednarodno primerljive podatke o stanjih in gibanjih na ekonomskem, demografskem ter socialnem področju in na področju okolja in naravnih virov. Podatke za domače potrebe in mednarodno izkazovanje zagotavlja ob optimalnih stroških. Z doslednim spoštovanjem statistične zaupnosti gradi zaupanje dajalcev in uporabnikov podatkov ter krepi strokovno neodvisnost.

Vizija državne statistike:

-

biti zaupanja vreden sistem, prijazen do uporabnikov in dajalcev podatkov;

-

biti sodoben sistem, z uveljavljenimi najvišjimi standardi v celotnem statističnem procesu;

-

v največji meri uveljaviti načela Kodeksa ravnanja evropske statistike oziroma Javne zaveze ESCB o evropski statistiki;

-

zagotavljati ustrezne delovne pogoje za strokovno ekipo profesionalnih in motiviranih zaposlenih sodelavcev;

-

izvajati svojo dejavnost na stroškovno najučinkovitejši način.

Vrednote državne statistike:

-

strokovna neodvisnost,

-

znanje in izkušnje institucij,

-

informacijska varnost,

-

zaupanje dajalcev in uporabnikov podatkov,

-

profesionalnost zaposlenih.

Glavni dejavniki podpornih aktivnosti v državni statistiki:

Doseganje temeljnih ciljev državne statistike zagotavljajo t.i. podporne aktivnosti. Te so v tem dokumentu podrobno opisane v 4. poglavju (Ključna področja razvoja in delovanja državne statistike), združimo pa jih lahko v naslednje sklope:

-

visoko usposobljeni, dobro organizirani in motivirani zaposleni;

-

zakonodaja in dobra praksa pri pripravi programov statističnih raziskovanj;

-

klasifikacije, registri, statistične enote;

-

splošna metodologija ter metodološki, organizacijski in procesni standardi;

-

zbiranje podatkov in sodelovanje s skrbniki virov podatkov;

-

podpora IKT in informacijska varnost;

-

izkazovanje statističnih podatkov in informacij javnostim ter komuniciranje z različnimi javnostmi;

-

dejavno sodelovanje v ESS in širše;

-

dejavno sodelovanje med pooblaščenimi izvajalci;

-

finančni viri.

3. Temeljni cilji državne statistike v srednjeročnem obdobju 2013–2017

Srednjeročni program določa okvir delovanja državne statistike: razvoj, pripravo in izkazovanje statističnih izdelkov in storitev. Pri določanju temeljnih ciljev in aktivnosti za njihovo doseganje se upoštevajo nacionalne in evropske pravne osnove, potrebe in zahteve domačih, evropskih in drugih mednarodnih uporabnikov, upoštevaje razpoložljive vire – finančne in kadrovske – in ob prepoznavanju sprememb in premikov v družbi. Navedeno posledično zahteva opredelitev prednostnih področij izvajanja, še večjo prilagodljivost statističnega sistema pri pripravi podatkov, še učinkovitejše komuniciranje z uporabniki, da bodo statistični izdelki in storitve za uporabnike ustrezni in uporabni, ter dosledno upoštevanje bremen poročevalskih enot na eni in stroškov državne statistike na drugi strani.

SURS in pooblaščeni izvajalci si za srednjeročno obdobje 2013–2017 postavljajo naslednje temeljne cilje:

1.

povečanje uporabe statističnih podatkov med uporabniki,

2.

ohranitev zaupanja vseh deležnikov in povečanje prepoznavnosti državne statistike in

3.

izvajanje dejavnosti po načelu stroški/koristi.

SURS in pooblaščeni izvajalci bodo za doseganje zastavljenih ciljev aktivno sodelovali s partnerji v slovenskem prostoru, v Evropskem statističnem sistemu in v Evropskem sistemu centralnih bank ter z različnimi mednarodnimi ustanovami.

Kljub vse širši uporabi administrativnih zbirk podatkov bo za izvajanje statistične dejavnosti še vedno treba pridobiti podatke tudi neposredno od dajalcev podatkov (tj. od podjetij in drugih ustanov ali oseb in gospodinjstev). Pri zbiranju teh podatkov se vedno upošteva načelo razumne obremenitve dajalcev podatkov. V tem srednjeročnem obdobju bo delovanje ciljno usmerjeno v sodelovanje z večjimi podjetji za njihovo razbremenjevanje.

Upravljavci (skrbniki) administrativnih podatkov sicer zbirajo in vodijo podatke za nestatistični namen, državni statistiki pa jih posredujejo skladno z ZDSta za statistični namen. SURS je z upravljavci sklenil dogovore o posredovanju podatkov; to mu daje možnost, da lahko vpliva na morebitne spremembe v viru podatkov oziroma na stabilnost administrativnih zbirk podatkov. Tudi v tem srednjeročnem obdobju se bo uporaba administrativnih zbirk podatkov povečevala v največjem možnem obsegu. SURS in pooblaščeni izvajalci bodo z upravljavci podatkovnih virov intenzivno sodelovali in si prizadevali za ohranitev potrebnega obsega in kakovosti administrativnih virov podatkov.

Dajalci podatkov so hkrati tudi uporabniki statističnih podatkov, zato bodo vse udeležene institucije iskale sinergije med obema vlogama za izboljšanje kakovosti statističnih rezultatov in zmanjševanje administrativnih ovir in bremen.

Okrepljeno in ciljno usmerjeno bo sodelovanje z uporabniki statističnih izdelkov in storitev. To so organi upravljanja (pripravljavci politik), gospodarstvo, izobraževalne ustanove, znanstvenoraziskovalno okolje, civilna družba in splošna javnost. Zadnjima statistične rezultate največkrat posredujejo različni mediji. Sodelovanje z znanstvenoraziskovalnim okoljem je pomembno tudi za razvoj statistične metodologije in postopkov in je dvosmerno.

Pomembno vlogo za doseganje opredeljenih ciljev imajo tudi zaposleni v državni statistiki, njihova profesionalnost in strokovnost bosta bistveno prispevali k visokokakovostnim statističnim izdelkom in storitvam.

4. Ključna področja razvoja in delovanja slovenske državne statistike za doseganje temeljnih ciljev

V nadaljevanju so za vsak cilj opredeljene ključne naloge in aktivnosti za njihovo uresničitev.

4.

1 CILJ 1: Povečanje uporabe statističnih podatkov

ZDSta določa osnovni okvir delovanja državne statistike, SURS in pooblaščeni izvajalci pa prevzemajo proaktivno vlogo za povečanje uporabe statističnih izdelkov in storitev. To pomeni, da bodo te izdelke in storitve aktivno promovirali in da bodo delovali za uporabniško poznavanje kakovostnih statističnih rezultatov, ozaveščali bodo javnosti o pomenu in potrebi po ustreznih statističnih podatkih (krepitev statistične pismenosti(9)). Državna statistika bo delovala tako, da bo pravočasno zaznala nove pobude in potrebe in da se bo nanje lahko tudi ustrezno odzivala. Pri tem so mišljene tako nove vsebine in metodologije kot tudi sodobne tehnologije obdelave podatkov ter prikazovanja in objavljanja kakovostnih statističnih rezultatov. Ti bodo ustrezali potrebam in namenom uporabnikov (angl. fit for purpose), če bodo enostavno dostopni in objavljeni tako, da jih bo uporabnik brez težav pravilno razumel, in če bodo časovno in krajevno ustrezni. Cilj je, da bi se uporabniki vedno znova obračali na državno statistiko in da bi ta tako izpolnila svoje poslanstvo.

Naslednje štiri naloge so ključne, da državna statistika doseže prvi temeljni cilj.

Izvedene bodo z več aktivnostmi:

4.

1.1 Zadovoljevanje potreb uporabnikov in ob tem izboljšanje izkazovanja statističnih izdelkov in storitev in komuniciranje z uporabniki:

-

pripravljanje presečnih publikacij in drugih načinov medpodročnega prikazovanja podatkov, po potrebi tudi v sodelovanju z drugimi institucijami, ki imajo področno povezane podatke, analize in študije;

-

enostavnejši in preglednejši dostop do podatkov in informacij s stalnim posodabljanjem spletnih strani in s povečevanjem razpoložljivih podatkov na različnih vsebinskih področjih;

-

nadaljnji razvoj prostorske komponente prikazovanja in objavljanja podatkov ter interaktivnih orodij;

-

do uporabnikov prijazno dostopni metapodatki;

-

redno obveščanje javnosti o kakovosti statističnih raziskovanj in rezultatov na standardiziran način, s poudarkom na zanesljivosti, natančnosti in pravočasnosti;

-

uveljavitev ravnotežja med hitrostjo objav statističnih rezultatov in stopnjo kakovosti;

-

nadaljnji razvoj podatkovnih skladišč in načinov dostopa raziskovalcev do mikropodatkov;

-

izboljšanje statističnih rezultatov in storitve tudi na podlagi analiz izvedenih anket o zadovoljstvu uporabnikov;

-

ohranitev brezplačnih osnovnih statističnih izdelkov in storitev;

-

prenova izkazovanja statističnih informacij in publikacij BS.

4.

1.2 Promocija uporabe statističnih podatkov:

-

organizacija novinarskih in strokovnih konferenc ter različnih izobraževalnih srečanj; objavljanje strokovnih in poljudnih člankov v različnih medijih;

-

aktivna udeležba in predstavljanje statističnih izdelkov in storitev ob različnih dogodkih in na različnih prireditvah;

-

izvajanje različnih aktivnosti za krepitev statistične pismenosti na različnih področjih (npr. statistični rezultati bodo opremljeni – kot so bili tudi doslej - s strokovnimi komentarji in metapodatki);

-

redno sklicevanje sej Statističnega sveta in statističnih sosvetov in ob tem spodbujanje članov k dejavnemu delovanju.

4.

1.3 Razvoj statističnih področij na podlagi sodelovanja v slovenskem, evropskem in mednarodnem okolju:

-

organizirano in poglobljeno spremljanje sprememb in razvoja nacionalnih politik in zakonodaje ter posredovanje mnenj in pripomb, pomembnih za pripravo in izkazovanje statistik, vključno z zagotavljanjem ustreznih administrativnih virov podatkov;

-

aktivno članstvo v različnih delovnih, ekspertnih in direktorskih skupinah in odborih Eurostata, Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in v Odboru za denarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (CMFB);

-

aktivno sodelovanje v skupinah in na srečanjih drugih mednarodnih organizacij (npr. v povezavi z OECD, Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo, v Statistični komisiji Združenih narodov).

4.

1.4 Razvoj statističnih področij ob sodelovanju z znanstvenoraziskovalnim okoljem:

-

skupaj z znanstvenoraziskovalnim okoljem vključitev v projekte za razvoj statističnih metodologij v sklopu razpisanih tem raziskovalnih programov EU in Ciljnih raziskovalnih projektov (CRP) v Sloveniji;

-

sodelovanje na področju modeliranja in ocenjevanja podatkov,

-

spodbujanje raziskovalcev k uporabi mikropodatkov za pripravo različnih poglobljenih statističnih analiz in modelov;

-

analiza raziskav in prenos znanj iz znanstvenoraziskovalnega okolja v nadaljnjo uporabo v statističnem procesu;

-

sistematično preverjanje načrtovanih ali že uporabljenih statističnih metodologij.

4.

2 CILJ 2: Ohranjanje zaupanja vseh deležnikov in povečanje prepoznavnosti državne statistike

Državna statistika mora za izpolnitev svojega poslanstva najmanj ohraniti že doseženo raven zaupanja vseh deležnikov, hkrati pa delovati tako, da bo povečala sodelovanje znotraj sistema državne statistike. Le s kakovostnimi statističnimi izdelki in storitvami se bo povečevala tudi prepoznavnost državne statistike kot ustanove ali partnerja, vrednega zaupanja. SURS in pooblaščeni izvajalci bodo izvajali aktivnosti, s katerimi bodo približali svoje delovanje dajalcem podatkov, da bodo ti bolje razumeli, zakaj je smiselno sporočati podatke in spoznali, da so posredovani podatki potrebni in pomembni za raznovrstne izračune in izkazovanje podatkov, za spremljanje sprememb v gospodarstvu in v družbi ter za spremljanje razvoja obeh področij.

Pri ohranjanju zaupanja je eden izmed ključnih elementov zagotavljanje ustreznega varovanja informacij, zlasti upravljanja podatkovnih virov. V tem okviru je treba poudariti varovanje in zavarovanje osebnih podatkov dajalcev podatkov, saj bo le na ta način ohranjeno njihovo zaupanje, da SURS in pooblaščeni izvajalci z njihovimi podatki ravnajo odgovorno. SURS in pooblaščeni izvajalci bodo zato s promoviranjem te vrednote krepili javno zaupanje v državno statistiko, to pa bo posledično okrepilo tudi sodelovanje z dajalci in uporabniki podatkov.

Prepoznavnost državne statistike želijo SURS in pooblaščeni izvajalci povečati tako, da bi pri uporabnikih dosegli zavedanje o tem, da so in bodo ustrezni, zanesljivi in pravočasni statistični podatki vedno dostopni na spletnih straneh SURS-a in pooblaščenih izvajalcev državne statistike, in to ne glede na to, kdo je pripravljavec podatkov (SURS ali kateri od pooblaščenih izvajalcev) ali za katero področje jih uporabnik išče.

Naslednje štiri naloge so ključne, da državna statistika doseže drugi temeljni cilj.

Izvedene bodo z več aktivnostmi:

4.

2.1 Sodelovanje z dajalci podatkov:

-

krepitev zavedanja poročevalskih enot, da državna statistika pri ravnanju s podatki dosledno upošteva vidik varovanja informacij;

-

vzpostavitev hitrega in učinkovitega komuniciranja z osebami oziroma gospodinjstvi, s podjetji ter z upravljavci administrativnih virov podatkov;

-

krepitev osebnih stikov s pripravljavci podatkov, predvsem v velikih podjetjih;

Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2013–2017

Časovnica