Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o kapitalski...

2778. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic

Na podlagi 67. in 92. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 59/01, 55/03 in 42/04) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o spremembah in dopolnitvah Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic

1. točka

V Sklepu o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02, 22/03, 36/04, 68/04, 103/04 in 124/04) se prvi odstavek 2.1 točke dopolni z besedilom, ki se glasi:

»Ob pridobljenem soglasju Banke Slovenije lahko banka v izračun temeljnega kapitala vključi tudi inovativne instrumente, ki vsebinsko ustrezajo omejitvam in pogojem iz 2.2 in 3.3 točke tega sklepa.«

2. točka

Besedilo 2.2 točke se spremeni tako, da se glasi:

»2.2 Pogoji in omejitve pri sestavinah kapitala, ki jih mora banka stalno izpolnjevati:

a)

Temeljni kapital banke mora predstavljati vsaj polovico (50%) vsega kapitala banke, zato se pri izračunu kapitala banke dodatni kapital I in II upoštevata le do višine temeljnega kapitala.

b)

Temeljni kapital banke mora po odbitju vseh postavk za zmanjšanje temeljnega kapitala iz 3.2 točke sklepa ter brez upoštevanja inovativnih instrumentov vedno zadostovati za izpolnitev 4-odstotne kapitalske ustreznosti.

c)

Pri tem najmanj 51% temeljnega kapitala sestoji iz vsote navadnih delnic in kapitalskih rezerv, povezanih z navadnimi delnicami, iz 3.1.1) točke sklepa ter postavk rezerv in prenesenih dobičkov iz 3.1.2) točke sklepa, zmanjšane za odbitne postavke temeljnega kapitala iz 3.2 točke sklepa.

d)

Skupni znesek inovativnih instrumentov, ki se lahko vključi med sestavine temeljnega kapitala, nikoli ne sme presegati 15% temeljnega kapitala po odbitju vseh postavk za zmanjšanje temeljnega kapitala iz 3.2 točke sklepa. Če se pozneje med trajanjem instrumenta pojavi presežek inovativnih instrumentov nad to omejitvijo, se znesek presežka lahko vključi med sestavine dodatnega kapitala I, če so ob tem izpolnjene zahteve oziroma omejitve za vključitev v dodatni kapital. O vseh premikih inovativnih instrumentov iz temeljnega v dodatni kapital I in obratno mora banka takoj pisno obvestiti Banko Slovenije.

e)

Pred vključitvijo inovativnih instrumentov v temeljni kapital mora banka pridobiti predhodno soglasje Banke Slovenije. V zahtevi za vključitev inovativnih instrumentov v temeljni kapital mora banka pregledno dokazati, da inovativni instrumenti ustrezajo vsaki posamezni zahtevi inovativnih instrumentov po tem sklepu, kar mora dokazati tudi z mnenjem revizijske družbe. To mnenje mora vsebovati tudi opis računovodske obravnave konkretnega inovativnega instrumenta. Banka zahtevi priloži tudi dokazilo o trenutnem izpolnjevanju kapitalskega količnika in načrtovanem prihodnjem, najmanj 3-letnem izpolnjevanju predpisanega kapitalskega količnika zanjo.

f)

Posamezne sestavine dodatnega kapitala I, ki so opredeljene v 6.3 točki tega sklepa (podrejeni dolg), in kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom iz točk 1) in 3) v 4.1 točki tega sklepa, skupaj ne smejo pri izračunu kapitala presegati 50% temeljnega kapitala iz 3. točke tega sklepa.

g)

Dodatni kapital II ne sme presegati 250% prostega temeljnega kapitala, ki ni bil porabljen za pokrivanje kreditnega ter valutnega tveganja in je zato na razpolago za pokrivanje tržnih tveganj (v nadaljevanju: ustrezni dodatni kapital II).

h)

Ker mora biti del kapitalskih zahtev za tržna tveganja pokrit s temeljnim kapitalom, banka glede na ugotovljeno velikost omenjenih kapitalskih zahtev izračuna znesek dodatnega kapitala II, ki ga lahko porabi za pokritje teh kapitalskih zahtev (v nadaljevanju: uporabljeni ustrezni dodatni kapital II). Uporabljeni ustrezni dodatni kapital II je tisti del ustreznega dodatnega kapitala II, ki ne presega 71,4% vsote kapitalskih zahtev za tržna tveganja, izračunanih v skladu s 23., 24., 26., 27., 28., 30., 32., 34. in/ali 39. točko sklepa.«

3. točka

Besedilo 3. točke se spremeni tako, da se glasi:

»3.1 Temeljni kapital banke sestavljajo:

1) vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi kumulativnih prednostnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv.

Upoštevajo se:

-

vpisane navadne delnice in nekumulativne prednostne delnice, po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice, in

-

kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz prejšnje alinee.

2) Rezerve in preneseni dobički.

Upoštevajo se:

a)

Rezerve iz dobička, vendar se rezerve iz dobička, ki jih je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam, upoštevajo samo ob pogoju, da statut banke to možnost izključuje.

b)

Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let, ki je potrjen na skupščini banke, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.

Za izračun kapitala se med sestavinami prenesenega dobička iz prejšnjih let lahko upošteva tudi preneseni (zadržani) dobiček zaradi prehoda na Mednarodne standarde računovodskega poročanja skladno z navodilom, ki ureja prehod na Mednarodne standarde računovodskega poročanja v delu, ki na podlagi sklepa skupščine ne bo predmet razdelitve med delničarje ali druge osebe in bo ostal še naprej sestavina kapitala.

c)

Čisti dobiček poslovnega leta po odbitku morebitnih (delnih) dividend, izplačanih med letom, davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, v delu, za katerega se na podlagi odločitev pristojnih organov banke utemeljeno predvideva razporeditev v rezerve, ki jih ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam, in če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor.

V izračunu kapitala se med letom lahko upošteva do 50% zneska čistega dobička iz prejšnjega odstavka, po stanju na zadnji dan poslovnega leta pa se lahko upošteva tudi višji odstotek zneska čistega dobička poslovnega leta.

Pod pogoji iz prvega odstavka 2) točke c se v izračun kapitala v obdobju do sklepanja na skupščini šteje tudi prehodno nerazdeljeni čisti dobiček prejšnjega poslovnega leta.

3) Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) in 2) a. in 2) b. te točke.

V druge postavke se vključuje splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki se nanaša na prej navedene postavke.

3.

2 Seštevek postavk iz 3.1 točke se za ugotavljanje višine temeljnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:

1) Lastne delnice, ki imajo značilnost temeljnega kapitala.

Upošteva se znesek lastnih delnic in znesek z lastnimi delnicami izenačenih delnic po 244. in 245. členu zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD).

Lastne delnice, pridobljene v zastavo, se od kapitala odštevajo po vrednosti terjatve, za katero so zastavljene. Če je vrednost prejetih lastnih delnic večja od zneska terjatve, se kapital banke zniža za ves znesek terjatve (oz. znesek terjatve, znižan za morebitne oslabitve), za katero so zastavljene lastne delnice. Če vrednost terjatve presega vrednost delnic, pridobljenih v zastavo, se kapital zmanjša za celotno vrednost zastavljenih lastnih delnic.

2) Neopredmetena dolgoročna sredstva banke.

3) Preneseno čisto izgubo prejšnjih let in čisto izgubo tekočega leta.

Pri postavki izguba se upošteva tudi morebitni znesek oslabitev finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti ter rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki še niso izkazane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.

4) Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) do 3) te točke.

Pod druge postavke se upoštevajo prevrednotovalni popravki postavk pod 2) in 3) te točke.

5) Druge postavke.

Za izračun kapitala se med odbitne postavke temeljnega kapitala štejejo tudi:

a)

kumulativni dobički iz finančnih sredstev (in obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,

Gre predvsem za nerealizirane učinke v zvezi z vrednotenjem postavk A.III. Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ter A.IV.-3 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti.

b)

kumulativni dobički iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti.

3.

3 Inovativni instrumenti.

1) Kot postavka pri izračunu temeljnega kapitala banke se lahko upoštevajo tudi inovativni instrumenti, katerih izdajatelj je banka, če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

a)

so izdani in vplačani oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek,

b)

izplačila iz naslova teh instrumentov so nekumulativna,

c)

so sposobni pokrivati izgubo v času rednega poslovanja,

d)

so podrejeni obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenih dolžniških instrumentov, kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju izplačajo šele tik pred nekumulativnimi prednostnimi delnicami in navadnimi delnicami,

e)

so stalni oziroma ne morejo biti odpoklicani na zahtevo imetnika in tudi nimajo kakorkoli določene ali nakazane dospelosti,

f)

niso zavarovani niti pokriti z garancijo banke izdajateljice, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki,

g)

odpoklic, odkup instrumentov s strani banke izdajateljice ali sprejem instrumenta v zavarovanje terjatve je mogoč najprej po petih letih od izdaje in ob predhodnem soglasju Banke Slovenije. Pogoj za izdajo soglasja je, da bo banka take instrumente nadomestila z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala, razen če Banka Slovenije ugotovi, da bo kapital brez inovativnih instrumentov zadosten glede na prevzeta tveganja banke in na njeno poslovno strategijo. Od dneva odpoklica, odkupa ali sprejema v zavarovanje inovativni instrument ne izpolnjuje več pogojev za vključitev v izračun kapitala.

2) Dodatno k pogojem iz 3.3.1) točke tega sklepa morajo inovativni instrumenti izpolnjevati še naslednje:

a)

glavne lastnosti instrumentov morajo biti razumljive in javno razkrite,

b)

vplačila na podlagi instrumentov morajo biti takoj in brezpogojno razpoložljiva banki izdajateljici,

Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic

Časovnica