Navodila o prilagajanju izrednega srednješolskega...

1376. Navodila o prilagajanju izrednega srednješolskega izobraževanja

Za izvrševanje 30. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19) in na podlagi 64. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19) ministrica za izobraževanje, znanost in šport izdaja

N A V O D I L A
o prilagajanju izrednega srednješolskega izobraževanja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina navodil)

S temi navodili se urejajo prilagoditve izobraževanja v izrednem srednješolskem izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: izredno izobraževanje), ki obsegajo organizacijo, časovno razporeditev izobraževanja in vodenje dokumentacije.

2. člen

(izobraževalno delo v izrednem izobraževanju)

(1)

V izrednem izobraževanju poteka izobraževanje kot organizirano izobraževalno delo in kot samostojno učenje udeleženca izrednega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: udeleženec).

(2)

Organizirano izobraževalno delo obsega izobraževalno delo, ki ga pripravi in izpeljuje izvajalec izrednega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec). Med organizirano izobraževalno delo se šteje teoretični pouk z vajami, praktični pouk, praktično usposabljanje z delom, projektno delo, ekskurzije, terensko delo, skupinske ali individualne konzultacije, učne delavnice, organizirane priprave na izpite oziroma preverjanje in ocenjevanje znanja, učna pomoč, organizirano samostojno učenje, zagovor seminarskih nalog in druge oblike, določene z javnoveljavnim izobraževalnim programom (v nadaljnjem besedilu: program).

(3)

Samostojno učenje udeleženca obsega učenje in drugo učno delo, ki ga udeleženec opravi sam.

3. člen

(organizacijski modeli)

(1)

Prilagoditve organizacije in časovnega poteka izrednega izobraževanja ter postopki njihove priprave in izvedbe so odvisni od vrste organizacijskega modela izrednega izobraževanja.

(2)

V izrednem izobraževanju se izvaja skupinski ali individualni organizacijski model.

(3)

Organizacijska modela iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izvajata na daljavo, kot e-izobraževanje.

4. člen

(skupinski organizacijski model)

(1)

Skupinski organizacijski model izrednega izobraževanja temelji na oblikovanju učne skupine s predvidenim skupnim načinom poteka in trajanja izobraževanja (šolski razredno- predmetni organizacijski model, tečajni organizacijski model ipd.).

(2)

Organizirano izobraževalno delo v skupinskem organizacijskem modelu obsega vsaj 50 % ur, določenih s predmetnikom programa. Kot osnova za določitev minimalnega obsega se upošteva število ur predmetnika programa, zmanjšano za ure športne vzgoje, drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela (interesne dejavnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, obvezne izbirne vsebine v splošnem izobraževanju in aktivno državljanstvo) in praktičnega usposabljanja pri delodajalcu.

(3)

Obseg obveznosti, določen v skupinskem organizacijskem modelu, je mogoče individualno prilagajati po izpeljanem postopku ugotavljanja in priznavanja predhodno pridobljenega znanja in spretnosti, (v nadaljevanju: predhodno pridobljeno znanje in spretnosti), ki so jih udeleženci pridobili s formalnim ali z neformalnim izobraževanjem oziroma z delom.

5. člen

(individualni organizacijski model)

(1)

Med individualne organizacijske modele izrednega izobraževanja sodijo vsi izvedbeni modeli, ki omogočajo, da se posameznik pretežno ali v celoti izobražuje sam, brez sodelovanja v učni skupini.

(2)

Izvajalec nudi možnost izvajanja naslednjih oblik organiziranega izobraževalnega dela: spremljanje napredovanja, preverjanje in ocenjevanje znanja, organizirano samostojno učenje, učno pomoč ter skupinske ali individualne konzultacije najmanj v obsegu 5 ur na programsko enoto.

(3)

Obseg obveznosti, določen v individualnem organizacijskem modelu, je mogoče prilagajati v postopku ugotavljanja, vrednotenja in priznavanja predhodno pridobljenega znanja.

6. člen

(kreditno vrednotenje izobraževalnega dela v izrednem izobraževanju)

(1)

V izrednem izobraževanju se pridobi enako število kreditnih točk kot v rednem izobraževanju, pri čemer se kreditno vrednoti organizirano izobraževalno delo in samostojno učenje udeleženca.

(2)

Izvajalec lahko program izvede tako, da spremeni s programom določeno trajanje in obseg splošnoizobraževalnih predmetov, strokovnih modulov oziroma drugih delov programa (v nadaljnjem besedilu: programska enota). Pri tem izvajalec ne sme spreminjati s programom določenega števila kreditnih točk niti za celoten program niti za posamezno programsko enoto.

7. člen

(športna vzgoja in druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela)

(1)

V izrednem izobraževanju se predmet športna vzgoja in druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (interesne dejavnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, obvezne izbirne vsebine v splošnem izobraževanju in aktivno državljanstvo) ne izvajajo.

(2)

V dokumentaciji se to evidentira z besedo »oproščen/a«. Udeležencem se krediti, določeni v programu za športno vzgojo, interesne dejavnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, obvezne izbirne vsebine v splošnem izobraževanju in aktivno državljanstvo, priznajo.

II. VRSTE PRILAGODITEV

8. člen

(trajanje izobraževanja)

(1)

Trajanje izrednega izobraževanja se lahko razlikuje od rednega izobraževanja.

(2)

Trajanje izrednega izobraževanja je odvisno od ugotovljenega predznanja in izkušenj udeležencev, od hitrosti njihovega napredovanja po programu, od izbranega organizacijskega modela ter drugih pogojev, ki vplivajo na potek izobraževanja.

9. člen

(organizacija dela v šolskem letu)

Ne glede na šolski koledar, ki je določen v skladu z zakoni, ki urejajo srednješolsko izobraževanje, lahko izvajalec določi drugačen začetek, razporeditev, trajanje izobraževanja v šolskem letu, pri čemer mora zagotoviti, da se udeleženci lahko udeležijo zunanjega ocenjevanja znanja, ki je pogoj za zaključek izobraževanja, v razpisanih rokih, pri čemer ni nujno, da so to prvi razpisani roki v letu.

10. člen

(preverjanje in ocenjevanje znanja)

Izvajalec določi prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja v osebnem izobraževalnem načrtu, pri skupinskem organizacijskem modelu pa v tudi izvedbenem načrtu za učno skupino.