TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi:

"Ugotovi se, da obstoji prerekana ločitvena pravica tožeče stranke T. d.o.o. v stečajnem postopku pod opr. št. St .../2016 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, na terjatvi, ki jo ima tožena stranka M. d.o.o. – v stečaju do svojega dolžnika O., MŠ: ..., DŠ: ..., in sicer do višine terjatve tožeče stranke navedene pod točko I. izreka." zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 1.807,21 EUR pritožbenih stroškov, in sicer v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške odgovora na pritožbo pa je tožeča stranka dolžna kriti sama.

Glede na napotitveni sklep z dne 3. 10. 2017, s katerim je stečajno sodišče na pravdo napotilo tožečo stranko, je pomembno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi uveljavljanja prerekane ločitvene pravice. Čim je na pravdo napoten upnik, mora namreč tožbo vložiti po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP.

Nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da se prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki narekuje dolžnost vložitve dajatvene tožbe) nanaša le na primere, ko je prerekana samo ločitvena pravica in ne tudi sama terjatev, pa negira že drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki določa, da če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu).