878. Smernice za izdelavo načrtov integritete
Na podlagi 43. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljnjem besedilu: ZPKor) ter 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 16. 2. 2005 sprejela
S M E R N I C E
za izdelavo načrtov integritete
Načrte integritete predstavljajo ukrepi pravne in dejanske narave, ki odpravljajo in preprečujejo možnosti za nastanek in razvoj korupcije v organu.
Načrt integritete sprejmejo državni organi in organi lokalnih skupnosti, lahko pa tudi subjekti, navedeni v 42. členu Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju: ZPKor).
Načrt integritete organov, ki jih sestavlja več organizacijskih enot, oziroma so organizirani na celotnem območju Republike Slovenije, sestavljajo načrti integritete njihovih organizacijskih enot,
-
v katerih je zaposlenih več kot deset javnih uslužbencev oziroma,
-
ki opravljajo svoje naloge po teritorialnem načelu (izpostave, policijske postaje,...) in je v njih zaposlenih več kot pet javnih uslužbencev.
Organizacijske enote, ki ne izdelajo lastnega načrta integritete, se vključijo v načrt integritete prve višje organizacijske enote oziroma organa.
Te smernice okvirno opredeljujejo dele načrta integritete, faze izdelave načrta in način izvedbe posameznih nalog ter roke za izdelavo in sprejetje načrtov integritete.
Načrt integritete sestavljajo predvsem:
-
zbirka internih pravil,
-
seznam delovnih mest z opisom del in nalog,
-
izpolnjeno poročilo o stanju integritete ter
-
vsa dokumentacija, vezana na projekt.
Poročilo o stanju integritete je sestavni del teh smernic in vsebuje:
-
navedbo internih pravil,
-
opis obstoječega stanja – oceno korupcijske izpostavljenosti ter
Že izpolnjeni deli Poročila o stanju integritete se lahko glede na specifiko dela dopolnijo oziroma razširijo.
Načrt integritete je projekt, ki se izvede v naslednjih fazah:
-
pripravljalna faza (v nadaljevanju: prva faza),
-
faza iskanja izpostavljenih dejavnosti (v nadaljevanju: druga faza),
-
faza ocene obstoječih preventivnih mehanizmov (v nadaljevanju: tretja faza) in
-
zaključna faza oziroma predlogi izboljšav (v nadaljevanju: četrta faza).
V pripravljalni fazi vodstvo organizacije formalno odobri projekt in o projektu obvesti vse zaposlene, določi vodjo in člane projektne skupine, nadzornika projekta, ki nadzira izvedbo projekta, ter morebitne zunanje svetovalce oziroma opazovalce.
Vodja projektne skupine je lahko oseba, ki je odgovorna za načrt integritete.
Projektna skupina šteje največ pet oseb.
Vodja projektne skupine v sodelovanju z nadzornikom projekta:
-
pripravi program za izdelavo načrta integritete, v katerem določi zlasti ključne naloge in njihove izvajalce, urnik izdelave nalog in roke za izvedbo ter
-
zbere drugo potrebno dokumentacijo (organigram, temeljno zakonodajo za konkretno področje dela, interne akte, osnovne podatke o organizaciji, akt o sistemizaciji in katalog delovnih mest...),