Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami...

1858. Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1)

Razglašam Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. maja 2013.

Št. 003-02-5/2013-11

Ljubljana, dne 31. maja 2013

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE (ZSKZDČEU-1)

I. DEL

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Vsebina zakona

(1)

Ta zakon ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije.

(2)

Sodelovanje v kazenskih zadevah iz prejšnjega odstavka obsega:

1.

medsebojno priznavanje in izvrševanje:

a)

odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema premoženjske koristi,

b)

odločb sodišč ali drugih pristojnih organov, s katerimi se izda oziroma potrdi evropski preiskovalni nalog,

c)

odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti,

č)

odločb sodišč, s katerimi so izrečeni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka,

d)

odločb sodišč oziroma pristojnih organov, s katerimi so izrečene pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pogojne odložitve izreka kazni, alternativne sankcije ter odločbe o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom,

e)

odločb sodišč ali pristojnih organov, s katerimi se izda evropska odredba o zaščiti);

f)

odločb pristojnih organov, s katerimi so izrečene denarne sankcije;

2.

odstop in prevzem kazenskega pregona;

3.

pravno pomoč v kazenskih zadevah, vključno z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih skupin in skupnim izvajanjem preiskovalnih ukrepov;

4.

druge oblike sodelovanja v skladu s pravno ureditvijo v Evropski uniji in v njenih državah članicah.

2. člen

Uporaba tega zakona, drugih predpisov in prenos pravnih aktov Evropske unije

(1)

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za vprašanja sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so drugače urejena s pravnim aktom Evropske unije, ki se neposredno uporablja, ali z mednarodno pogodbo.

(2)

Določbe II. dela tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopek predaje med Republiko Slovenijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško na podlagi Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško ter za postopek predaje med Republiko Slovenijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na podlagi Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani.

(3)

Glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške.

(4)

Ta zakon določa medsebojno priznavanje in izvrševanje odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema premoženjske koristi, odločb sodišč ali drugih pristojnih organov, s katerimi se izda evropski preiskovalni nalog, odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti, odločb sodišč, s katerimi so izrečeni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka, odločb sodišč oziroma pristojnih organov, s katerimi so izrečene pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pogojne odložitve izreka kazni, alternativne sankcije ter odločbe o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom odločb sodišč ali pristojnih organov, s katerimi se izda evropska odredba o zaščiti, odločb pristojnih organov, s katerimi so izrečene denarne sankcije, ustanovitev skupnih preiskovalnih skupin in skupno izvajanje preiskovalnih ukrepov, izmenjavo podatkov iz kazenske evidence ter sodelovanje z Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo v skladu z:

1.

Sklepom Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojust-a za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 63, 6. 3. 2002, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sklepom Sveta 2009/426/PNZ z dne 16. decembra 2008 o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ o ustanovitvi Eurojust-a za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 138, 4. 6. 2009, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2002/187/PNZ);

1.

Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18. 7. 2002, str. 1), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe (UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ);

2.

Okvirnim sklepom Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah (UL L 162, 20. 6. 2002, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ);

3.

Okvirnim sklepom Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (UL L 196, 2. 8. 2003, str. 45), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ);

4.

Okvirnim sklepom Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji (UL L 68, 15. 3. 2005, str. 49), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2005/212/PNZ);

5.

Okvirnim sklepom Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (UL L 76, 22. 3. 2005, str. 16), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe (UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ);

6.

Okvirnim sklepom Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (UL L 196, 2. 8. 2003, str. 45), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. 2. 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe (UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ);

7.

Okvirnim sklepom Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (UL L 327, 5. 12. 2008, str. 27), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe (UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ);

8.

Okvirnim sklepom Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami (UL L 337, 16. 12. 2008, str. 102), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe (UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ);

10.

Sklepom Sveta 2009/426/PNZ z dne 16. decembra 2008 o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 138, 4. 6. 2009, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2009/426/PNZ);

9.

Sklepom Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24. 12. 2008, str. 130), (v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2008/976/PNZ);

10.

Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1. 5. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/41/EU);

11.

Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL L 93, 7. 4. 2009, str. 23), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ);

12.

Sklepom Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ (UL L 93, 7. 4. 2009, str. 33), (v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2008/316/PNZ);

13.

Okvirnim sklepom Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu (UL L 294, 11. 11. 2009, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2009/829/PNZ);

14.

Okvirnim sklepom Sveta 2009/948/PNZ z dne 30. novembra 2009 o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih (UL L 328, 15. 12. 2009, str. 42), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ);

15.

Direktivo 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti (UL L 338/2, 21. 12. 2011, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/99/EU);

16.

Direktivo 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6. 11. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/48/EU);

17.

Direktivo (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4. 11. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/1919/EU).

(5)

V razmerju do držav, ki niso prenesle aktov iz prejšnjega odstavka v notranjo zakonodajo, se namesto določb tega zakona uporabljajo ustrezne določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, in mednarodnih pogodb.

(6)

S tem zakonom se:

1.

za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21. 11. 2018, str. 138) določajo dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Eurojust, vlaganje zaprosil Eurojustu, postopek dogovora o napotitvi sodnika za zvezo iz Republike Slovenije v imenu Eurojusta v tretjo državo in sodelovanje med Evropsko pravosodno mrežo in Eurojustom in

2.

za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (UL L 303, 28. 11. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1805/EU) določajo razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu premoženja, pristojnost organov za priznanje in izvršitev navedenih sklepov, oblika potrdila o začasnem zavarovanju in potrdila o odvzemu, postopek odločanja in sklep o priznanju in izvršitvi začasnega zavarovanja ali odvzema.

3. člen

Načelo vzajemnega priznavanja

V postopkih po II. delu ter po 8., 9., 9.a, 12., 14., 16., 17.a, 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

4. člen

Načelo učinkovite pomoči

V postopkih po tem zakonu so pristojni organi v Republiki Sloveniji v okviru svojih pristojnosti in v skladu s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije dolžni ravnati tako, da se v največji možni meri doseže namen sodelovanja v korist izvedbe kazenskega postopka v drugi državi članici ali v Republiki Sloveniji oziroma drugih postopkov, ki jih ureja ta zakon.

5. člen

Načelo hitrosti postopka

Če je za zadeve enake vrste tako določeno v pravnem redu Republike Slovenije, mora sodelovanje v kazenskih zadevah po tem zakonu potekati prednostno in hitro.

6. člen

Občevanje pristojnih organov

(1)

Pristojni domači in tuji organi občujejo neposredno.

(2)

Če je država določila centralni organ, poteka občevanje preko tega organa.

(3)

Za ugotavljanje pristojnega organa se lahko opravljajo poizvedbe s pomočjo Eurojusta, kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže ali ministrstva, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(4)

Nalog in druga pisanja v zvezi z izvajanjem tega zakona se posredujejo v izvirniku, overjeni kopiji ali drugi pisni obliki po pošti, po telefaksu, v elektronski obliki ali z drugim varnim tehničnim sredstvom, ki med prenosom dokumenta zagotavlja tveganju za njegovo razkritje primerno stopnjo zavarovanja osebnih podatkov, pri čemer mora biti med prenosom zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost, ter izvršitvenemu pravosodnemu organu omogoča preveriti verodostojnost pošiljatelja in podatkov.

(5)

Če obstajajo težave pri pošiljanju ali preverjanju verodostojnosti dokumentacije, ki se ne morejo odpraviti neposredno, se nalog in druga pisanja lahko pošiljajo tudi s posredovanjem ministrstva.

(6)

Pristojni domači organi sprejemajo zaprosila tujih pristojnih organov v slovenskem ali angleškem jeziku ter občujejo z njimi v jezikih, ki jih druga država sprejema, če s tem zakonom ni za posamezne zadeve drugače določeno.

7. člen

Stroški

Če ni s tem zakonom določeno drugače, stroške, ki nastanejo pri izvajanju določb tega zakona na ozemlju Republike Slovenije, krijejo državni organi in drugi nosilci javnih pooblastil, ki so pristojni za vodenje postopkov in izvrševanje ukrepov po notranjem pravu Republike Slovenije.

8. člen

Pomen izrazov

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

»država članica« je država članica Evropske unije;

2.

»tretja država« je država, ki ni članica Evropske unije;

3.

»država izdaje« ali »država odreditve« je država članica, katere pristojni organ je izdal odločbo ali ukrep, ki se izvršuje v drugi državi članici;

4.

»država izvršitve« je država članica, katere pristojni organ izvrši odločbo ali ukrep za drugo državo članico;

5.

»centralni organ« je organ države članice, ki je po zakonodaji te države pristojen za administrativno pošiljanje in prejemanje nalogov, zaprosil za mednarodno pravno pomoč, drugih listin zaradi sodelovanja v kazenskih zadevah in s tem povezanim uradnim poslovanjem;

6.

»ministrstvo« je ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki je v Republiki Sloveniji centralni organ za zadeve, za katere ta zakon tako določa;

7.

»odreditveni pravosodni organ« oziroma »pristojni organ države izdaje« je pravosodni organ države odreditve oziroma pristojni organ države izdaje, ki je po njenem pravu pristojen za izdajo odločbe ali ukrepa, ki se izvršuje po tem zakonu;

8.

»izvršitveni pravosodni organ« je pravosodni organ države izvršitve, ki je po njenem pravu pristojen za odločanje o izvršitvi oziroma za izvršitev odločbe ali ukrepa, ki se izvršuje po tem zakonu;

9.

»domače sodišče« je pristojno sodišče Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno;

10.

»evropski nalog za prijetje in predajo« (v nadaljnjem besedilu: nalog) je odločba, ki jo izda pravosodni organ države članice z namenom, da bi druga država članica prijela in ji predala osebo zaradi izvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti;

11.

»predaja« je izvršitev naloga v državi članici s prepustitvijo zahtevane osebe pristojnemu organu druge države članice, ki je odredila nalog;

12.

»prijetje« je odvzem prostosti osebi, zoper katero je odrejen nalog;

13.

»odločba o zavarovanju« je vsaka odločba oziroma ukrep, ki ga sprejme pristojni organ države izdaje v kazenskem postopku ali zaradi njega, s katerim se prepreči kakršnokoli uporabo, prikritje, uničenje, spremembo, prenos, obremenitev ali odtujitev premoženja z namenom začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali da se zaradi zavarovanja dokazov tako ravnanje prepreči glede predmetov, ki utegnejo biti dokaz ali se morajo odvzeti v kazenskem postopku;

14.

»premoženje« je vsaka materialna ali nematerialna, premična ali nepremična dobrina, dohodki ter pravna ali druga listina, ki daje pravni naslov ali pravni interes na premoženju, in ima denarno vrednost;

15.

»Eurojust« je pravna oseba Evropske unije, ki je bila s Sklepom Sveta z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (2002/187/PNZ) (UL L 63, 6. 3. 2002, str. 1) ustanovljena za pospešeno preprečevanje hudih kaznivih dejanj;

16.

»Evropska pravosodna mreža v kazenskih zadevah« ali »EPN« je povezava nacionalnih kontaktnih točk držav članic, namenjena olajšanju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki je bila ustanovljena s skupnim ukrepom Sveta o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže z dne 29. junija 1998.

8.a člen

Zajem podatkov in statistično poročanje

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in Vrhovno sodišče Republike Slovenije o postopkih sodelovanja po tem zakonu ministrstvu do konca januarja za preteklo leto pošljeta naslednje podatke v strojno berljivi obliki in v obliki analize:

1.

enolični identifikator zadeve;

2.

pravna podlaga in oblika mednarodnega sodelovanja;

3.

prejeta ali poslana zahteva ter država odreditve oziroma država izvršitve;

4.

domači pristojni organ;

5.

za fizično osebo, zoper katero se vodi postopek: oznaka, da gre za fizično osebo, državljanstvo, starost oziroma za pravno osebo, zoper katero se vodi postopek: oznaka, da gre za pravno osebo, in država sedeža;

6.

zakonska označba kaznivega dejanja ali prekrška;

7.

faza postopka (prejeta, priznana, zavrnjena, umaknjena, delno izvršena, izvršena ali drugače zaključena zahteva);

8.

datum prejema, priznanja ali zavrnitve zahteve, datum izvršitve in zaključka zadeve;

9.

vrednost ali ocenjena vrednost začasno zavarovanega oziroma odvzetega premoženja oziroma premoženjske koristi;

10.

vrednost oziroma ocenjena vrednost predmetov, premoženja ali premoženjske koristi, kot jo navaja država odreditve;

11.

podatek o tem, ali je bila oškodovancu odobrena povrnitev premoženja, odvzetega z izvršitvijo sklepa o odvzemu, in ali je oškodovanec prejel odškodnino ter njena višina.

II. DEL

POSTOPEK ZA PRIJETJE IN PREDAJO MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

1. poglavje

Splošne določbe

9. člen

Dopustnost izvršitve naloga v Republiki Sloveniji

(1)

Predaja osebe na podlagi naloga je dopustna, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je v državi odreditve kot zgornja meja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj eno leto ali zaradi izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, najmanj štirih mesecev in če je dejanje, za katerega se zahteva predaja, kaznivo tudi po domačem kazenskem zakonu (dvojna kaznivost).

(2)

Dvojne kaznivosti se ne ugotavlja, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je po pravu države odreditve kot zgornja meja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed naslednjih kaznivih dejanj:

-

pripadnost kriminalni združbi,

-

terorizem,

-

trgovina z ljudmi,

-

spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,

-

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami,

-

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

-

korupcija,

-

goljufije, vključno s tistimi, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti kot jih določa Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995 (UL C 316, 27. 11. 1995),

-

pranje denarja,

-

ponarejanje denarja,

-

kazniva dejanja, storjena z uporabo računalnika,

-

kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine, vključno z nedovoljenim prometom z ogroženimi živalskimi ter rastlinskimi vrstami in podvrstami,

-

omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,

-

umor in huda telesna poškodba,

-

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

-

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

-

rasizem in ksenofobija,

-

rop v skupini ali oborožen rop,

-

nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

-

preslepitev,

-

izsiljevanje in oderuštvo,

-

ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,

-

ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

-

ponarejanje plačilnih sredstev,

-

nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti,

-

nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

-

trgovina z ukradenimi vozili,

-

posilstvo,

-

požig,

-

kazniva dejanja iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, ustanovljenega z Rimskim statutom,

-

ugrabitev letala ali ladje,

-

sabotaža.

(3)

Pravna opredelitev kaznivega dejanja in predpisana kazen za vrste kaznivih dejanj, naštete v prejšnjem odstavku, je v izključni pristojnosti odreditvenega pravosodnega organa.

(4)

Če je dovoljena predaja osebe zaradi kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena, se predaja lahko dovoli tudi za dejanja, ki se tako po zakonu države odreditve kot tudi po zakonu države izvršitve kaznujejo s kaznijo odvzema prostosti oziroma varnostnim ukrepom ali drugim ukrepom kazenskega sodišča, pa ne izpolnjujejo pogoja glede predpisane kazni iz prvega odstavka tega člena (akcesorna predaja).

10. člen

Razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe

Predaja zahtevane osebe se zavrne v naslednjih primerih:

1.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki bi bilo v Republiki Sloveniji obseženo z amnestijo, če bi bili organi Republike Slovenije pristojni za pregon in sojenje storilki ali storilcu (v nadaljnjem besedilu: storilec) tega dejanja;

2.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila zahtevana oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ali tretji državi, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni kazen že prestala ali jo prestaja ali se po zakonodaji države, ki je kazen izrekla, kazen ne more več izvršiti;

3.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil v Republiki Sloveniji zoper zahtevano osebo pravnomočno ustavljen kazenski postopek ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena ali kadar je pristojna državna tožilka ali pristojni državni tožilec (v nadaljnjem besedilu: državni tožilec) zavrgel kazensko ovadbo, ker je osumljenka ali osumljenec (v nadaljnjem besedilu: osumljenec) izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali, ker je osumljenec po navodilih državnega tožilca izpolnil naloge za zmanjšanje ali odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek;

4.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ga je storila zahtevana oseba, ko še ni bila stara 14 let;

5.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, za katerega bi v Republiki Sloveniji kazenski pregon ali izvršitev kazni zastarala, če bi bilo domače sodišče pristojno za pregon ali za izvršitev kazni;

6.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ni kaznivo po domačem kazenskem zakonu, pa ni moč uporabiti izjeme iz drugega odstavka prejšnjega člena. Če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z davki in dajatvami, carino in deviznim poslovanjem, se predaje ne sme zavrniti iz razloga, da domača zakonodaja ne odmerja enakih davkov, dajatev ter carinskih in deviznih predpisov, kot zakonodaja države odreditve;

7.

če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, če gre za kaznivo dejanje, storjeno proti Republiki Sloveniji, če gre za kaznivo dejanje, storjeno proti državljanki ali državljanu (v nadaljnjem besedilu: državljan) Republike Slovenije pa, če ni dano zavarovanje za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka oškodovanke ali oškodovanca (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec);

8.

če obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da je bil nalog odrejen z namenom kazenskega pregona in kaznovanja zahtevane osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega porekla, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali bi bil lahko iz teh razlogov njen položaj bistveno slabši;

9.

če odreditveni pravosodni organ ni podal zagotovil, določenih v 14. členu tega zakona;

10.

če je odrejen nalog zaradi izvršitve kazni zapora ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti in zahtevana oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, na podlagi katerega je bila izdana odločba, razen če so izpolnjeni pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti.

11. člen

Fakultativni razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe

Predaja zahtevane osebe se lahko zavrne v naslednjih primerih:

1.

če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, če bi se kazenski postopek očitno lažje izvedel v Republiki Sloveniji;

2.

če je bila v Republiki Sloveniji s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, zaradi katerega je odrejen nalog in državni tožilec izjavi, da bo znova predlagal uvedbo kazenskega postopka;

3.

če je odrejen nalog zaradi izvršitve kazni zapora in je zahtevana oseba državljan Republike Slovenije, ali državljan članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če zahtevana oseba izjavi, da želi prestajati kazen v Republiki Sloveniji, in če se domače sodišče zaveže, da bo izvršilo sodbo sodišča države odreditve v skladu z domačim zakonom, pod pogojem, da so podane okoliščine za izvršitev kazni v Republiki Sloveniji na podlagi tega zakona;

4.

če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki se po domačem kazenskem zakonu obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali delno storjena na ozemlju Republike Slovenije in državni tožilec izjavi, da bo predlagal uvedbo kazenskega postopka;

5.

če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki so bila storjena zunaj ozemlja države odreditve, domač kazenski zakon pa ne dovoljuje pregona za ista dejanja, kadar so storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije.

12. člen

Omejitev predaje osebe z načelom specialnosti

Zahtevano osebo, ki je predana drugi državi članici, se sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen ali jo predati drugi državi članici samo zaradi tistega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo in zaradi katerega je bila predana, razen če ta zakon določa drugače.

13. člen

Pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti

(1)

Nalog zaradi izvršitve kazni zapora ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti se izvrši tudi, če zahtevana oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, na podlagi katerega je bila izdana odločba, če je v njem navedeno, da je bila oseba v skladu s procesnimi zahtevami, kot so določene v nacionalnem pravu države odreditve:

-

pravočasno osebno vabljena in s tem obveščena o predvidenem dnevu in kraju sojenja, na podlagi katerega je bila izdana odločba, ali če je bila ta oseba dejansko kako drugače uradno obveščena o predvidenem datumu in kraju sojenja, in sicer tako, da je mogoče nedvoumno sklepati, da je bila seznanjena z načrtovanim sojenjem in pod nadaljnjim pogojem, da je opozorjena, da bo sodišče izreklo odločbo tudi v njeni nenavzočnosti, ali

-

da je bila oseba seznanjena o dnevu in kraju sojenja, na katerem je bil navzoč in jo je zagovarjala njena zagovornica ali zagovornik (v nadaljnjem besedilu: zagovornik), ki si ga je svobodno izbrala ali ji ga je postavilo sodišče, ali

-

potem ko ji je bila vročena odločba in je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri ima pravico sodelovati, ki omogoča, da se vsebina zadeve skupaj z novimi dokazi ponovno preuči in ki lahko privede do spremembe prvotne odločbe, izrecno izjavila, da ne izpodbija odločbe, ali ni zahtevala ponovnega sojenja ali vložila pritožbe v ustreznem roku.

(2)

Nalog iz prejšnjega odstavka se izvrši tudi, če je v njem navedeno, da osebi v skladu s procesnimi zahtevami, kot so določene v nacionalnem pravu države odreditve, odločba ni bila osebno vročena, ampak ji bo osebno vročena nemudoma po predaji in bo izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri ima pravico sodelovati, in omogoča, da se vsebina zadeve skupaj z novimi dokazi ponovno preuči, in ki lahko privede do spremembe prvotne odločbe, in bo obveščena o roku, v katerem mora zahtevati ponovno sojenje ali vložiti pritožbo, kakor je navedeno v zadevnem evropskem nalogu za prijetje.

(3)

Če je bil nalog izdan pod pogoji iz prejšnjega odstavka, oseba pa predhodno ni prejela uradnega obvestila o kazenskem postopku, lahko potem, ko je obveščena o vsebini naloga za prijetje, in pred predajo zahteva izvod sodbe. Takoj, ko je odreditveni organ obveščen o zahtevi, prek domačega sodišča zahtevani osebi zagotovi izvod sodbe. Postopek predaje ali izdaja sklepa o izvršitvi evropskega naloga za prijetje se zaradi takšne zahteve s strani iskane osebe ne odloži. Sodba se osebi zagotovi zgolj v informativne namene, kar ne šteje za uradno vročitev sodbe niti ne vpliva na roke v zvezi z zahtevo za ponovno sojenje ali vložitvijo pritožbe.

14. člen

Zagotovila

(1)

Domače sodišče pred odločitvijo o predaji od odreditvenega pravosodnega organa lahko zahteva naslednja zagotovila:

1.

da zakonodaja države odreditve daje možnost pomilostitve obsojenca ali spremembe izrečene kazni, bodisi na zahtevo obsojenca ali po uradni dolžnosti, najpozneje v dvajsetih letih od pravnomočnosti sodbe, če je bil odrejen nalog zaradi kaznivega dejanja, za katerega je v državi odreditve predpisana kazen dosmrtnega zapora;

2.

da bo zahtevana oseba po končanem postopku vrnjena v Republiko Slovenijo, če je bil nalog odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka in je zahtevana oseba državljan Republike Slovenije, državljan države članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujec z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji in če se domače sodišče zaveže s pisno izjavo, da bo izvršilo sodbo sodišča države odreditve v skladu z domačim zakonom.

(2)

Zagotovila morajo biti dana v roku, ki ga določi domače sodišče.

2. poglavje

Postopek odločanja o izvršitvi naloga

15. člen

Pristojnost

(1)

Za izvedbo postopka za predajo osebe drugi državi članici je pristojna preiskovalna sodnica ali preiskovalni sodnik (v nadaljnjem besedilu: preiskovalni sodnik) sodišča, na katerega območju ima zahtevana oseba stalno ali začasno prebivališče ali na katerega območju se najde.

(2)

Če preiskovalni sodnik, ki prejme nalog, ni krajevno pristojen, ga takoj pošlje pristojnemu sodniku in o tem obvesti odreditveni pravosodni organ.

16. člen

Jezik

Če nalog ni sestavljen v slovenskem jeziku ali mu ni priložen prevod v slovenski ali angleški jezik, preiskovalni sodnik o tem obvesti odreditveni pravosodni organ ter mu določi primeren rok, ki ne sme biti daljši od desetih dni, da predloži prevod v slovenski ali angleški jezik. Če je zahtevani osebi vzeta prostost, lahko preiskovalni sodnik odredi prevod naloga v slovenski ali angleški jezik.

17. člen

Pravice zahtevane osebe

(1)

Zahtevana oseba mora imeti zagovornika ves čas postopka za predajo od privedbe k preiskovalnemu sodniku oziroma od prvega naroka o odločanju o predaji do izvršitve predaje. Če si zahtevana oseba ne vzame zagovornika, ji ga preiskovalni sodnik postavi po uradni dolžnosti.

(2)

Zahtevana oseba ima pravico do prevajanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek. Zahtevani osebi mora biti, če tako zahteva, nalog pisno preveden v njen jezik ali v drug jezik, ki ga razume.

(3)

Če zahtevana oseba ob privedbi k preiskovalnemu sodniku izjavi, da želi uveljaviti pravico do izbire odvetnika v državi odreditve, preiskovalni sodnik o tem nemudoma obvesti pristojni organ države odreditve. Preiskovalni sodnik zahtevani osebi posreduje informacije, prejete od pristojnega organa države odreditve, ki ji olajšajo izbiro odvetnika, vključno z informacijami glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.

18. člen

Začetek postopka

(1)

Ko preiskovalni sodnik prejme nalog na predpisanem obrazcu iz Priloge 1 tega zakona in njegov prevod v slovenski ali angleški jezik, preveri, če obsega potrebne podatke za odločanje o njegovi izvršitvi in če izpolnjuje pogoje iz 9. člena tega zakona. Če je nalog v bistvenih delih nepopoln, preiskovalni sodnik organu države odreditve določi primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje dodatne podatke, potrebne za začetek postopka odločanja.

(2)

Če so izpolnjeni vsi pogoji iz prejšnjega odstavka, preiskovalni sodnik izda odredbo za privedbo zahtevane osebe.

(3)

Če je izdan nalog ali izpolnjen predpisan obrazec iz Schengenskega informacijskega sistema, smejo policisti ali policistke (v nadaljnjem besedilu: policisti) zahtevano osebo prijeti tudi brez predhodne odredbe za privedbo iz prejšnjega odstavka, če obstaja nevarnost, da bi pobegnila ali se skrila.

19. člen

Pravni pouk zahtevani osebi in privedba

(1)

Ob prijetju mora policija zahtevano osebo poučiti, da ji je vzeta prostost na podlagi naloga ter o tem, katera država in zakaj zahteva njeno prijetje in predajo. Takoj mora biti poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, da je pristojni organ na njeno željo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje ter da ima v državi odreditve pravico izbrati si odvetnika, ki lahko z zagotavljanjem informacij in nasvetov pomaga zagovorniku pri učinkovitem uveljavljanju njenih pravic. Če zahtevana oseba ni državljan Republike Slovenije, mora biti poučena tudi o tem, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene države.

(2)

Prijeto osebo morajo policisti takoj, oziroma v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena najpozneje v štiriindvajsetih urah, privesti k pristojnemu preiskovalnemu sodniku. Ob privedbi policisti sporočijo preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost. V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena policisti preiskovalnemu sodniku predložijo nalog ali kopijo naloga.

20. člen

Zaslišanje zahtevane osebe

(1)

Preiskovalni sodnik preveri istovetnost privedene osebe, nato pa jo pouči o njenih pravicah iz prvega odstavka prejšnjega člena. Preiskovalni sodnik preveri istovetnost privedene osebe, jo pouči o njenih pravicah iz prvega odstavka prejšnjega člena ter seznani z vsebino naloga.

(2)

Preiskovalni sodnik mora privedeno osebo brez odlašanja, najkasneje pa v oseminštiridesetih urah, odkar mu je bila pripeljana, zaslišati v zvezi s pogoji za dopustnost izvršitve naloga iz 13. člena in razlogi za zavrnitev predaje iz 10. člena tega zakona ter ji ob tem naznaniti vsebino naloga in jo poučiti o možnosti soglašanja s predajo. Na zaslišanju mora biti prisoten pristojni državni tožilec.

(3)

Preiskovalni sodnik lahko v primerih, ko je to potrebno zaradi izvedbe zaslišanja iz prejšnjega odstavka in zaradi zagotovitve oziroma postavitve zagovornika privedeni osebi, s sklepom odredi pridržanje za potreben čas, vendar najdalj za oseminštirideset ur od ure, ko mu je bila oseba privedena. Za pritožbo zoper ta sklep se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek.

21. člen

Narok za odločitev o predaji

(1)

Po zaslišanju iz prejšnjega člena se opravi narok za odločitev o predaji zahtevane osebe. Na predlog zahtevane osebe, njenega zagovornika, pristojnega državnega tožilca ali po odločitvi preiskovalnega sodnika se narok za odločitev o predaji lahko preloži zaradi priprave obrambe, pregleda spisa ali pridobitve prevodov in drugih potrebnih pisanj.

(2)

Preiskovalni sodnik mora zahtevano osebo poučiti, da je soglasje k predaji prostovoljno, da ga ne more preklicati ter opozoriti, da bo v tem primeru o predaji odločeno po skrajšanem postopku v desetih dneh.

(3)

Preiskovalni sodnik zahtevano osebo pouči o pomenu načela specialnosti, da se uporabi tega načela lahko odpove, posledicah odpovedi ter o tem, da je odpoved prostovoljna in je ne more preklicati.

(4)

Če zahtevana oseba izjavi, da soglaša s predajo, poda svoje soglasje in morebitno odpoved načelu specialnosti pred preiskovalnim sodnikom. Pouk iz prejšnjih odstavkov, soglasje in odpoved načelu specialnosti ter izjava osebe, da je bilo soglasje oziroma odpoved dana prostovoljno in v navzočnosti zagovornika, se zapišejo v zapisnik.

(5)

Če preiskovalni sodnik osebi ni dal pouka iz prvega odstavka prejšnjega člena, drugega in tretjega odstavka tega člena, ali ta pouk ni zapisan, ali če je oseba podala izjavo brez navzočnosti zagovornika, domače sodišče ne sme opreti odločbe o predaji na izjavo zahtevane osebe.

22. člen

Odločitev o predaji s soglasjem

(1)

Če zahtevana oseba soglaša s svojo predajo, mora preiskovalni sodnik brez odlašanja, najkasneje pa v oseminštiridesetih urah, odločiti o predaji.

(2)

Predaja se dovoli s sklepom, ki obsega naslednje podatke:

a)

ime, priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zahtevane osebe,

b)

državo članico, kateri se zahtevana oseba predaja,

c)

opis kaznivega dejanja, zaradi katerega se predaja,

č)

navedbo, da je zahtevana oseba soglašala s predajo,

d)

navedbo, da se je zahtevana oseba odpovedala načelu specialnosti,

e)

navedbo, da se zahtevane osebe ne sme izročiti tretji državi zaradi kaznivega dejanja, storjenega pred njeno predajo,

f)

navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost na podlagi naloga in koliko časa je odvzem prostosti trajal.

(3)

Če se zahtevana oseba ni odpovedala načelu specialnosti, mora sklep vsebovati tudi navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati ali zoper njo izvršiti kazen ali predati drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo.

(4)

Sklep se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.

(5)

Zoper sklep preiskovalnega sodnika se smeta zahtevana oseba in zagovornik pritožiti na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v štiriindvajsetih urah od ure, ko jima je bil sklep vročen. Senat mora o pritožbi odločiti v oseminštiridesetih urah.

23. člen

Odločitev o predaji brez soglasja

(1)

Če zahtevana oseba ne soglaša s predajo, jo preiskovalni sodnik takoj zasliši o možnih razlogih za zavrnitev predaje. Pri zaslišanju morata biti navzoča zagovornik in pristojni državni tožilec, ki lahko podajata svoje predloge in stališča.

(2)

Zaslišanje se opravi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kazenski postopek glede zaslišanja obdolženke ali obdolženca (v nadaljnjem besedilu: obdolženec).

(3)

Preiskovalni sodnik lahko zahteva od odreditvenega pravosodnega organa dodatne podatke ali zagotovila skladno z določbami tega zakona ter določi primeren rok za njihov prejem, lahko pa opravi tudi druga poizvedovalna dejanja, da se ugotovi, ali so podani pogoji za predajo zahtevane osebe. Če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, navede preiskovalni sodnik to v spisih.

(4)

Sklep o dovolitvi ali zavrnitvi predaje izda izvenobravnavni senat okrožnega sodišča na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika.

(5)

Pisni sklep o dovolitvi predaje obsega naslednje podatke:

a)

ime, priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče ter državljanstvo zahtevane osebe,

b)

državo članico, kateri se predaja,

c)

opis kaznivega dejanja, zaradi katerega se predaja,

č)

navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen, predati drugi državi članici ali izročiti tretji državi zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred njegovo predajo,

d)

navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost na podlagi naloga in koliko časa je odvzem prostosti trajal.

(6)

Sklep se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.

(7)

Zoper sklep senata se smejo zahtevana oseba, zagovornik in državni tožilec pritožiti v oseminštiridesetih urah od ure, ko jim je bil sklep vročen. Senat višjega sodišča mora o pritožbi odločiti v treh dneh.

(8)

Vsaka zavrnitev predaje mora biti obrazložena in sporočena odreditvenemu pravosodnemu organu.

24. člen

Pripor

(1)

Evropski nalog za prijetje in predajo ali razpis ukrepa v Schengenskem informacijskem sistemu v obliki predpisanega obrazca, skladno z določbami 95. člena Konvencije o postopni odpravi preverjanj na skupnih mejah z dne 19. junija 1985, se štejeta za prošnjo za odreditev pripora in izvedbo postopka predaje.

(2)

Za uspešno izvedbo postopka predaje zahtevane osebe in če so podane okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo zahtevana oseba pobegnila, preiskovalni sodnik na podlagi odločbe odreditvenega pravosodnega organa ali na predlog pristojnega državnega tožilca odloči, ali bo zoper zahtevano osebo odredil pripor ali katerega od drugih ukrepov za zagotovitev navzočnosti ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek.

(3)

Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.

(4)

Zoper sklep iz drugega odstavka tega člena se smejo zahtevana oseba, zagovornik ali državni tožilec pritožiti na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v štiriindvajsetih urah od ure, ko je bil sklep vročen zahtevani osebi. Senat mora o pritožbi odločiti v oseminštiridesetih urah. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

(5)

Preiskovalni sodnik o sprejetem ukrepu nemudoma obvesti odreditveni pravosodni organ.

(6)

Po sklepu preiskovanega sodnika sme biti zahtevana oseba v priporu največ mesec dni od dneva, ko ji je bila vzeta prostost. Po tem času sme biti pridržana v priporu samo na podlagi sklepa o podaljšanju pripora.

(7)

Pripor se sme po sklepu izvenobravnavnega senata okrožnega sodišča podaljšati, vendar skupaj ne sme trajati več kot devet mesecev. Sklep o podaljšanju pripora izda senat na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali pristojnega državnega tožilca. S predlogom morata biti najmanj tri dni pred iztekom roka iz prejšnjega in tega odstavka seznanjena zahtevana oseba in njen zagovornik, ki se lahko pred odločitvijo izjavita o navedbah. Senat lahko pripor podaljša vsakič za dva meseca.

(8)

Zoper sklep o podaljšanju pripora se smeta zahtevana oseba in zagovornik pritožiti v treh dneh od dneva, ko jima je bil sklep vročen. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti v treh dneh.

25. člen

Zaseg predmetov in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi

(1)

Če odreditveni pravosodni organ tako odredi v nalogu ali kadar je tako določeno v domačem kazenskem zakonu, preiskovalni sodnik zaseže in odreditvenemu pravosodnemu organu izroči predmete, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku.

(2)

Če odreditveni pravosodni organ v nalogu odredi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, preiskovalni sodnik odredi začasno zavarovanje na premoženju v Republiki Sloveniji.

(3)

O zasegu iz prejšnjih odstavkov sodišče odloči v sklepu, s katerim odloči o predaji.

(4)

Sodišče pri odločanju po prvem ali drugem odstavku tega člena ne ugotavlja dvojne kaznivosti, če je odreditveni pravosodni organ v nalogu navedel, da gre za eno izmed vrst kaznivih dejanj iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.

(5)

Predmeti, premoženjska korist oziroma premoženje iz prejšnjih odstavkov se zasežejo in izročijo tudi v primeru, ko se predaje ne more izvršiti zaradi smrti ali pobega zahtevane osebe.

(6)

Če je domače sodišče predmete, premoženjsko korist oziroma premoženje iz prvega in drugega odstavka tega člena zaseglo v kazenskem postopku, ki je v teku, predmete zadrži ali jih začasno izroči državi odreditve pod pogojem, da jih ta vrne.

(7)

Država odreditve vrne predmete iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je do njih upravičena država izvršitve ali tretja oseba. Stroške prevzema, hrambe in vrnitve predmetov nosi država odreditve.

26. člen

Roki za odločitev o predaji zahtevane osebe

(1)

Postopek za predajo mora biti hiter.

(2)

Če zahtevana oseba soglaša s predajo, je treba pravnomočno odločiti o predaji v desetih dneh po danem soglasju.

(3)

Če zahtevana oseba ne soglaša s predajo, je treba pravnomočno odločiti o predaji v šestdesetih dneh po prijetju ali prvem zaslišanju zahtevane osebe.

(4)

Če se o predaji ne more odločiti v rokih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, domače sodišče o tem takoj obvesti odreditveni pravosodni organ ter pojasni razloge za zamudo. V takem primeru se rok lahko podaljša za dodatnih trideset dni.

(5)

Če se zaradi izjemnih okoliščin o predaji ne more odločiti v rokih iz tega člena, domače sodišče o tem takoj obvesti Eurojust ter pojasni razloge za zamudo. Če druga država članica večkrat zamuja roke pri izvrševanju naloga za prijetje, domače sodišče o tem obvesti Svet Evropske Unije. Obveščanje poteka s posredovanjem ministrstva.

(6)

Dokler ni izvedena predaja, mora sodišče z uporabo ustreznih ukrepov za zagotovitev navzočnosti zahtevane osebe storiti vse potrebno, da se bo zahtevana oseba lahko predala.

27. člen

Zaslišanje ali začasna premestitev zahtevane osebe med postopkom za predajo

(1)

Na predlog odreditvenega pravosodnega organa in pod pogojem, da je nalog odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka, preiskovalni sodnik v času do predaje:

a)

zasliši zahtevano osebo o kaznivem dejanju, zaradi katerega je odrejen nalog ali

b)

dovoli začasno premestitev zahtevane osebe v državo odreditve.

(2)

Podrobnosti v zvezi z zaslišanjem ter pogoje in trajanje začasne premestitve zahtevane osebe določita preiskovalni sodnik in odreditveni pravosodni organ v medsebojnem pisnem sporazumu, ki mora biti obvezujoč za vse organe v državi odreditve.

(3)

Preiskovalni sodnik zasliši zahtevano osebo v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek in v skladu s sporazumom iz prejšnjega odstavka. Pri zaslišanju morata biti navzoča zagovornik in državni tožilec, lahko pa je navzoča tudi druga oseba, ki je bila določena v skladu z zakonodajo države odreditve.

(4)

Če preiskovalni sodnik oceni, da se bo zaslišanje zahtevane osebe očitno lažje in učinkoviteje izvedlo v državi odreditve, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi s pisno odredbo dovoli začasno premestitev zahtevane osebe. Na predlog zahtevane osebe mora država odreditve omogočiti njeno vrnitev v Republiko Slovenijo, da bi se lahko udeležila dejanj v postopku za predajo.

28. člen

Imuniteta

(1)

Če zahtevana oseba uživa imuniteto, preiskovalni sodnik zahteva od pristojnih organov, da začnejo postopek odvzema imunitete.

(2)

Če je zahtevana oseba, ki uživa imuniteto, državljan druge države ali pripadnik ali pripadnica mednarodne organizacije, mora postopek odvzema imunitete zahtevati odreditveni pravosodni organ.

(3)

Roki iz 26. člena tega zakona začnejo teči z dnem, ko preiskovalni sodnik dobi pisno obvestilo o odvzemu imunitete.

(4)

Če je zahtevani osebi odvzeta imuniteta, mora domače sodišče z uporabo ustreznih ukrepov za zagotovitev navzočnosti zahtevane osebe storiti vse potrebno, da se zahtevana oseba lahko preda.

29. člen

Predaja izročene osebe

(1)

Če je zahtevana predaja osebe, ki jo je Republiki Sloveniji izročila tretja država pod pogojem, da se ne sme preganjati ali zoper njo ne sme izvršiti kazen ali izročiti drugi državi v pregon, mora domače sodišče, ne glede na določbe tega zakona, ta pogoj spoštovati. Preiskovalni sodnik mora pristojni organ tretje države, ki je izročila osebo, brez odlašanja zaprositi za soglasje za predajo te osebe državi odreditve, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2)

Roki iz 26. člena tega zakona začnejo teči z dnem, ko preiskovalni sodnik prejme soglasje iz prejšnjega odstavka.

(3)

Dokler država, ki je zahtevano osebo izročila, ne sprejme odločitve, mora domače sodišče z uporabo ustreznih ukrepov za zagotovitev navzočnosti zahtevane osebe storiti vse potrebno, da se bo zahtevana oseba lahko predala.

3. poglavje

Odločitev v primeru več nalogov in v primeru sočasnega naloga ter prošnje za izročitev

30. člen

Pristojnost za odločanje v primeru več nalogov

Če so nalog zoper zahtevano osebo odredili pravosodni organi več držav članic, odloči o tem, kateri državi članici bo zahtevana oseba predana, izvenobravnavni senat okrožnega sodišča po postopku, določenem v tem zakonu.

31. člen

Postopek odločanja v primeru več nalogov

(1)

Če je preiskovalni sodnik, pred katerim teče postopek za predajo, obveščen, da je zoper zahtevano osebo odrejenih več nalogov in če še ni bil izdan sklep o dovolitvi predaje, prekine postopek za predajo, če pa je spis že v odločanju pri senatu, zahteva vrnitev spisa in po prejemu drugega naloga ali nalogov izvede enoten postopek za predajo ter ga predloži v odločitev senatu iz prejšnjega člena. Preden predloži zadevo v odločanje senatu, lahko preiskovalni sodnik pridobi mnenje Eurojusta.

(2)

Pri odločitvi, kateri državi članici se bo zahtevana oseba predala, senat ustrezno upošteva vse okoliščine primera, še posebno težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov in dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni zapora.

(3)

Sklep se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.

(4)

Zoper sklep se smejo pritožiti zahtevana oseba, zagovornik in državni tožilec v treh dneh, odkar jim je bil sklep vročen. O pritožbi odloča višje sodišče.

(5)

Preiskovalni sodnik o končni odločitvi neposredno obvesti vse odreditvene pravosodne organe.

32. člen

Postopek odločanja v primeru naloga in prošnje za izročitev

(1)

Če je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, odloči o tem, ali se osebo preda državi članici ali izroči tretji državi, senat treh sodnic ali sodnikov (v nadaljnjem besedilu: sodnik) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

(2)

Če je preiskovalni sodnik, pred katerim teče postopek za predajo, obveščen, da je zoper zahtevano osebo izdana tudi mednarodna tiralica oziroma vložena prošnja za izročitev, izvede ločen postopek za predajo po določbah tega poglavja ter postopek za izročitev po določbah zakona o kazenskem postopku. Po pravnomočno končanem postopku predaje ter postopku izročitve predloži zadevo Vrhovnemu sodišču.

(3)

Vrhovno sodišče Republike Slovenije pri odločanju ustrezno upošteva vse okoliščine primera, zlasti tiste iz drugega odstavka 31. člena tega zakona in tiste, ki so določene z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

(4)

V primeru istočasnega naloga za predajo ter prošnje za izročitev se roki, določeni v 26. členu tega zakona, uporabljajo zgolj za odločitev o nalogu. V primeru, da ni mogoče pravnomočno odločiti glede istočasnih zahtev v rokih, ki so določeni v 26. členu tega zakona, preiskovalni sodnik o razlogih za zamudo nemudoma obvesti odreditveni organ.

33. člen

Pritožba in obveščanje

(1)

Zoper sklep se smejo pritožiti oseba, ki se mora predati ali izročiti, zagovornik in državni tožilec v treh dneh od dneva, ko jim je bil sklep vročen. O pritožbi odloča senat petih sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

(2)

Preiskovalni sodnik o odločitvi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije obvesti pravosodne organe, ki so odredili nalog, ter ministrstvo, ki o odločitvi obvesti državo, ki je zaprosila za izročitev osebe.

(3)

Roki iz 26. člena tega zakona začnejo teči z pravnomočnostjo odločitve Vrhovnega sodišča.

(4)

Določbe 30., 31. in 32. člena tega zakona in določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne vplivajo na obveznosti, ki jih ima Republika Slovenija do Mednarodnega kazenskega sodišča, ustanovljenega z Rimskim statutom in drugih mednarodnih kazenskih sodišč, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

4. poglavje

Izvršitev predaje zahtevane osebe

34. člen

Obveščanje

(1)

Preiskovalni sodnik takoj obvesti odreditveni pravosodni organ o pravnomočni odločitvi o predaji zahtevane osebe ter posreduje kopijo odločbe.

(2)

Ob predaji zahtevane osebe je potrebno predložiti odreditvenemu pravosodnemu organu vse podatke v zvezi s trajanjem in vrsto ukrepov za zagotovitev navzočnosti iz 24. člena tega zakona kot tudi ostale podatke, ki so potrebni za izvedbo postopka v državi odreditve naloga. Za obveščanje odreditvenega organa se lahko uporablja obrazec iz Priloge 2 tega zakona.

35. člen

Predaja zahtevane osebe

(1)

Po pravnomočnosti sklepa o predaji preiskovalni sodnik brez odlašanja odredi predajo zahtevane osebe. Pisna odredba se nemudoma pošlje policiji v izvršitev. Policija se s pristojnimi organi države odreditve dogovori o načinu, času in kraju predaje zahtevane osebe, ki mora biti izvršena brez odlašanja, najkasneje pa v desetih dneh po pravnomočnosti sklepa o predaji.

(2)

Če predajo zahtevane osebe v roku iz prejšnjega odstavka preprečijo okoliščine, na katere državi članici ne moreta vplivati, preiskovalni sodnik ali policija o tem takoj obvesti odreditveni pravosodni organ, s katerim se dogovori za nov način, čas ali kraj predaje, ki mora biti izvršena v naslednjih desetih dneh.

(3)

Predaja zahtevane osebe se lahko izjemoma začasno preloži zaradi resnih humanitarnih razlogov, zlasti če obstaja verjetnost, da bi predaja očitno huje ogrozila življenje ali zdravje zahtevane osebe. Predaja se izvrši takoj, ko ti razlogi prenehajo. O tem preiskovalni sodnik obvesti odreditveni pravosodni organ, s katerim se dogovori o novem načinu, času ali kraju predaje, ki mora biti izvršena v naslednjih desetih dneh.

(4)

Predajo zahtevane osebe izvršijo policisti tako, da zahtevano osebo odpeljejo do meje in predajo pristojnim organom države odreditve.

(5)

Če je zahtevana oseba po preteku rokov iz drugega in tretjega odstavka tega člena še vedno v priporu, preiskovalni sodnik pripor odpravi in zahtevano osebo izpusti. Izpustitev zahtevane osebe ne preprečuje njene poznejše predaje.

36. člen

Odložena ali začasna predaja zahtevane osebe

(1)

Predajo zahtevane osebe se lahko odloži, če teče zoper njo kazenski postopek pred domačim sodiščem ali zaradi prestajanja kazni, izrečene za drugo kaznivo dejanje, kot je tisto v nalogu. O odložitvi predaje odloči sodišče, ki odloča o predaji, v sklepu o predaji zahtevane osebe.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka se zahtevano osebo lahko začasno preda državi odreditve pod pogoji, ki jih v medsebojnem pisnem sporazumu določita sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, ali sodišče, pristojno za izvršitev kazni, in odreditveni pravosodni organ. V sporazumu določeni pogoji so zavezujoči za vse organe v državi odreditve.

(3)

V primeru odložene predaje je treba pred dejansko predajo osebe preveriti, ali je nalog še veljaven, ter v primeru preklica slednjega izdati ustrezno odločbo.

37. člen

Prevoz čez ozemlje Republike Slovenije

(1)

O prošnji za prevoz zahtevane osebe, ki jo država članica preda drugi državi članici, čez ozemlje Republike Slovenije, odloča ministrstvo.

(2)

Prošnja za prevoz mora vsebovati naslednje podatke:

a)

ime, priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče ter državljanstvo zahtevane osebe,

b)

kopijo naloga,

c)

zakonsko označbo kaznivega dejanja,

č)

opis kaznivega dejanja, vključno z datumom in krajem storitve.

(3)

Ministrstvo o svoji odločitvi obvesti organ, ki prosi za prevoz, in policijo, ki izvede spremstvo osebe čez ozemlje Republike Slovenije.

(4)

Določbe tega člena se ne uporabljajo v primeru zračnega prevoza brez načrtovanega vmesnega pristanka. V primeru nenačrtovanega pristanka ministrstvo od države odreditve zahteva, da mu posreduje podatke iz drugega odstavka tega člena.

(5)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če je zaradi izvršitve izročitve osebe iz tretje države drugi državi članici potreben prevoz preko ozemlja Republike Slovenije.

38. člen

Prevoz čez ozemlje druge države članice

(1)

Če je zaradi izvršitve evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je izdalo domače sodišče, potrebno dovoljenje za prevoz preko ozemlja druge države članice, in slednjega v okviru svojih pristojnosti ne more zagotoviti organ, pristojen za izvedbo predaje osebe, pošlje domače sodišče pristojnemu organu te države dokumentacijo iz drugega odstavka prejšnjega člena in prosi za dovoljenje za prevoz.

(2)

Če je zaradi izvršitve izročitve osebe iz tretje države potreben prevoz preko ozemlja druge države članice, pošlje sodišče ministrstvu dokumentacijo iz drugega odstavka prejšnjega člena, da lahko ministrstvo prosi za dovoljenje za prevoz.

5. poglavje

Soglasje za pregon ali izročitev za druga kazniva dejanja

39. člen

Pristojnost za odločanje o soglasju

O prošnji pravosodnega organa države članice za soglasje, da osebo, ki jo je predala Republika Slovenija, lahko preganja ali zoper njo izvrši kazen ali preda drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo, odloča preiskovalni sodnik sodišča, ki je dovolilo predajo. Prošnja mora vsebovati podatke iz 37. člena tega zakona.

40. člen

Postopek

(1)

Preiskovalni sodnik odloči o soglasju s pisno odredbo brez zaslišanja predane osebe. Soglasje se ne izda, če niso izpolnjeni pogoji za izvršitev naloga po določbah tega zakona. Odločitev mora biti sprejeta najpozneje v tridesetih dneh po prejemu prošnje.

(2)

O prošnji pravosodnega organa države članice za soglasje, da se osebo, ki jo je predala Republika Slovenija, lahko izroči tretji državi, se odloči v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

6. poglavje

Postopek in pogoji za odreditev naloga

41. člen

Dopustnost odreditve naloga v Republiki Sloveniji

Nalog se sme odrediti na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti, če je v Republiki Sloveniji zoper obdolženca odrejen pripor zaradi kaznivega dejanja, za katerega se storilec ali storilka (v nadaljnjem besedilu: storilec) preganja po uradni dolžnosti in je zanj v domačem kazenskem zakonu kot zgornja meja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj eno leto ali zaradi izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, najmanj štirih mesecev.

42. člen

Vsebina in oblika naloga

(1)

Domače sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, ali domače sodišče, ki je pristojno za izvršitev kazni, izda nalog na obrazcu iz Priloge 1 tega zakona.

(2)

Izvirnik naloga mora biti preveden v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov države izvršitve ali v jezik, ki ga je določila država članica.

43. člen

Posredovanje naloga

(1)

Če ni znano, kje se zahtevana oseba nahaja, pošlje domače sodišče nalog policiji, ki postopa v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek glede izvršitve tiralice.

(2)

Zoper zahtevano osebo se lahko razpiše ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, skladno z določbami 95. člena Konvencije o postopni odpravi preverjanj na skupnih mejah z dne 19. junija 1985, oziroma zakona, ki ureja policijo. Ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, opremljen s podatki iz obrazca, ki je določen v Prilogi 1 tega zakona, je enakovreden nalogu.

43.a člen

Pravice zahtevane osebe

(1)

Prijeta zahtevana oseba ima pravico do pravne pomoči odvetnika, ki lahko z zagotavljanjem informacij in nasvetov pomaga zagovorniku, ki jo zastopa v državi izvršitve. Zahtevana oseba je do navedene pomoči odvetnika upravičena brezplačno pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

(2)

Domače sodišče, ki je odredilo nalog, je dolžno po obvestilu pristojnega organa, da želi prijeta zahtevana oseba uveljavljati pravico iz prejšnjega odstavka, posredovati informacije, ki ji olajšajo izbiro odvetnika, vključno z informacijami glede brezplačne pravne pomoči.

44. člen

Zaslišanje ali začasna premestitev

(1)

Če je nalog odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka, lahko domače sodišče, ki je odredilo nalog, od izvršitvenega pravosodnega organa zahteva, da zasliši zahtevano osebo ali da jo zaradi zaslišanja oziroma navzočnosti na glavni obravnavi začasno premesti v Republiko Slovenijo.

(2)

Zaslišanja zahtevane osebe v državi izvršitve se udeleži preiskovalni sodnik. Pri zaslišanju sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik, razen če njuna navzočnost ni dovoljena v skladu z zakonodajo države izvršitve. Preiskovalni sodnik mora na primeren način in pravočasno obvestiti državnega tožilca in zagovornika, kdaj in kje bo zaslišanje zahtevane osebe.

(3)

Podrobnosti v zvezi z zaslišanjem ter pogoje in trajanje začasne premestitve določita domače sodišče in izvršitveni pravosodni organ v medsebojnem pisnem sporazumu, ki je obvezujoč za vse organe v Republiki Sloveniji.

45. člen

Vezanost domačih organov z načelom specialnosti

Zahtevano osebo, ki je predana Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, se ne sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen ali pripreti, da bi izvršili obsodbo ali priporni nalog za katero koli drugo kaznivo dejanje, storjeno pred njeno predajo, in ne tisto, zaradi katerega je bila izročena, in se tudi iz kakega drugega razloga ne sme omejevati v njeni osebni svobodi ali jo predati drugi državi članici ali izročiti tretji državi, razen če ta zakon določa drugače.

46. člen

Izjeme od načela specialnosti

Načelo specialnosti iz 45. člena tega zakona se ne uporablja v naslednjih primerih:

1.

če oseba, ki je imela možnost oditi z ozemlja Republike Slovenije, tega ne stori v 45 dneh po svoji dokončni izpustitvi ali se v Republiko Slovenijo po odhodu znova vrne;

2.

če je za drugo dejanje, ki ga je oseba storila pred predajo, predpisana le denarna kazen;

3.

če se je oseba pred ali po predaji izrecno odpovedala načelu specialnosti;

4.

v okviru kazenskega postopka ne bodo uporabljeni ukrepi, ki pomenijo odvzem prostosti;

5.

kadar bi bila oseba kaznovana s kaznijo ali ukrepom, ki ni vezan z odvzemom prostosti, zlasti z denarno kaznijo ali kakim nadomestnim ukrepom, četudi bi lahko ta kazen ali ukrep povzročila omejevanje osebne prostosti;

6.

če država članica, ki je osebo predala, soglaša s pregonom, izvršitvijo kazni ali predajo drugi državi članici, zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je oseba storila pred predajo.

47. člen

Odpoved načelu specialnosti

(1)

Oseba, ki je bila predana Republiki Sloveniji, se za kazniva dejanja, storjena pred predajo, lahko odpove načelu specialnosti pred domačim sodiščem, pred katerim teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pred predajo, ali pred preiskovalnim sodnikom sodišča, pristojnega za izvršitev kazni ali za postopek predaje.

(2)

Osebo iz prejšnjega odstavka se pouči o pomenu načela specialnosti, posledicah odpovedi načelu specialnosti ter o tem, da je odpoved prostovoljna in da je ne more preklicati. Predano osebo, ki nima zagovornika, se pouči, da ima pravico vzeti si zagovornika po lastni izbiri.

(3)

Pouk iz prejšnjega odstavka, odpoved načelu specialnosti ter izjava, da je bila odpoved dana prostovoljno, se zapišejo v zapisnik. Če oseba ni bila poučena ali pouk ni zapisan, sodišče ne sme svoje odločbe opreti na izjavo predane osebe.

(4)

Če se oseba, ki je bila predana Republiki Sloveniji, ne odpove načelu specialnosti, mora sodišče iz prvega odstavka tega člena zaprositi za soglasje, da se predano osebo lahko preganja, zoper njo izvrši kazen ali preda drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred njeno predajo.

48. člen

Izročitev predane osebe tretji državi

(1)

Osebo, ki je bila predana Republiki Sloveniji, se ne sme izročiti tretji državi brez soglasja države članice, ki je osebo predala. Prošnjo za izdajo soglasja poda domače sodišče v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

(2)

Prejšnji odstavek se ne uporablja v razmerju do držav članic, za katere se na podlagi obvestila generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije šteje, da je njihovo soglasje za nadaljnjo izročitev tretji državi izdano.

III. DEL

PRAVNA POMOČ

7. poglavje

49. člen

Obseg pravne pomoči

(1)

Pravna pomoč po tem zakonu je sodelovanje pristojnih organov Republike Slovenije s pristojnimi organi držav članic, ki se izvaja:

1.

v kazenskih postopkih, ki tečejo za kazniva dejanja, za katera je kaznovanje v trenutku zaprosila za pravno pomoč v pristojnosti pravosodnih organov države prosilke;

2.

v postopkih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, če je zoper odločbo pristojnega organa dovoljeno sodno varstvo pred sodiščem, ki je pristojno tudi za kazenske zadeve;

3.

v postopkih za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost.

(2)

Pravna pomoč se izvaja zlasti z vročanjem pisanj in izvedbo preiskovalnih dejanj ter drugih ukrepov za uspešno izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka.

50. člen

Pristojni organi

(1)

Za pristojne organe iz prvega odstavka prejšnjega člena se štejejo sodišča, državna tožilstva ali upravni organi, zoper katerih odločbe je dovoljeno sodno varstvo pred sodiščem, ki je pristojno tudi za kazenske zadeve, ter organi, pristojni za izvrševanje kazenskih sankcij.

(2)

Če je po pravu Republike Slovenije za odreditev oziroma izvedbo dejanja oziroma ukrepa v zvezi s postopki iz 1. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena pristojno domače sodišče, je za pravno pomoč stvarno pristojno okrožno sodišče, na območju katerega se mora opraviti dejanje oziroma ukrep. Če je pristojnih več sodišč, je krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za opravo prvega dejanja oziroma ukrepa, navedenega v prošnji. Če ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

(3)

Če je po pravu Republike Slovenije za odreditev dejanja oziroma ukrepa iz prejšnjega odstavka pristojen državni tožilec, se za določitev stvarne in krajevne pristojnosti smiselno uporablja prejšnji odstavek.

(4)

Če se prošnja za pravno pomoč nanaša na dejanja iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki so po pravu države prosilke prekrški ali druga kazniva ravnanja, je za pravno pomoč pristojno okrajno sodišče, na območju katerega se mora opraviti dejanje oziroma ukrep, tudi če gre za prošnjo upravnega organa države prosilke.

(5)

Če se prošnja za pravno pomoč nanaša na odreditev ukrepov oziroma izvedbo dejanj, za katera so po pravu Republike Slovenije pristojni različni organi, se pošlje krajevno pristojnemu državnemu tožilstvu, ki odredi ukrep oziroma izvede dejanja, za katera je pristojno po pravu Republike Slovenije, ter predlaga odreditev ukrepa oziroma izvedbo dejanja pristojnemu sodišču.

51. člen

Navzočnost predstavnikov pristojnih organov in tistih, ki so udeleženi pri postopku

(1)

Pristojni organi drugih držav članic na ozemlju Republike Slovenije ne smejo samostojno izvajati dejanj in ukrepov v okviru pravne pomoči.

(2)

Če mednarodna pogodba določa, da uradne osebe držav članic lahko opravljajo posamična dejanja oziroma ukrepe na ozemlju druge države članice, se ta dejanja oziroma ukrepi na ozemlju Republike Slovenije na prošnjo druge države članice opravijo pod vodstvom uradnih oseb pristojnih organov Republike Slovenije.

(3)

Pristojni organ v Republiki Sloveniji ne sme zavrniti obrazložene prošnje pristojnega organa druge države članice, da so pri izvedbi pravne pomoči navzoči predstavniki pristojnih organov držav članic in drugi udeleženci v postopku ter njihovi pravni zastopniki, če je verjetno, da sta njihova navzočnost oziroma sodelovanje koristna za ustrezno izvedbo pravne pomoči. Pristojni organ v Republiki Sloveniji na prošnjo pristojnega organa države prosilke le-tega obvesti o času in kraju izvedbe prošnje.

(4)

Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če je potrebna navzočnost predstavnikov pristojnih organov Republike Slovenije in drugih oseb iz prejšnjega odstavka pri izvedbi pravne pomoči v drugi državi članici.

52. člen

Izmenjava podatkov brez prošnje

(1)

Domači pravosodni organ lahko brez predhodne prošnje pristojnim organom druge države članice pošlje ali od njih prejme podatke v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je pridobil pri izvrševanju svojih pristojnosti, če na podlagi utemeljenih razlogov oceni, da bi bili ti podatki lahko potrebni za izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka ali ki bi lahko bili potrebni kot podlaga za prošnjo za pravno pomoč.

(2)

Izmenjava podatkov iz prejšnjega odstavka ne vpliva na uvedbo ali vodenje kazenskih postopkov oziroma ne vpliva na izvrševanje drugih pristojnosti organa, ki posreduje podatke.

(3)

Če je organ pri pošiljanju podatkov postavil za njihovo uporabo kakšne pogoje, ti pogoji zavezujejo organ, ki je podatke prejel.

53. člen

Ustanovitev skupne preiskovalne skupine

(1)

V zadevi, ki je predmet predkazenskega postopka, preiskave ali sodnega postopka v eni ali več državah članicah, lahko policija pri izvajanju nalog in ukrepov v predkazenskem postopku in postopku preiskave, za katerih izvedbo je pristojna v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, sodeluje s policijskimi delavci druge države članice na ozemlju ali izven ozemlja Republike Slovenije.

(2)

Pri izvajanju nalog in ukrepov iz prejšnjega odstavka usmerja policijo državni tožilec v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, in lahko pri tem ter pri izvrševanju drugih pooblastil v skladu z določbami tega zakona sodeluje z državnimi tožilci druge države članice na ozemlju ali izven ozemlja Republike Slovenije (skupna preiskovalna skupina).

(3)

Naloge, ukrepi, usmerjanje in druga pooblastila iz prejšnjih odstavkov tega člena morajo biti izvedeni v skladu s sporazumom o ustanovitvi in delovanju skupne preiskovalne skupine na ozemlju Republike Slovenije ali druge države članice, ki ga po pridobitvi mnenja generalnega direktorja policije za vsak primer posebej sklene generalni državni tožilec ali po njegovem pooblastilu njegov namestnik z državnim tožilstvom, sodiščem, policijo ali drugim pristojnim organom druge države. Sporazum se sklene na pobudo generalnega državnega tožilca, vodje okrožnega državnega tožilstva ali vodje specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije ali na pobudo pristojnega organa druge države članice.

(4)

V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi, kateri organi sklepajo sporazum, v kateri zadevi bo delovala skupna preiskovalna skupina, namen delovanja skupine, državni tožilec iz Republike Slovenije, ki je njen vodja na ozemlju Republike Slovenije, ostali člani skupine ter trajanje delovanja skupine. O sklenjenem sporazumu mora generalni državni tožilec pisno obvestiti ministrstvo.

54. člen

Način dela skupne preiskovalne skupine

(1)

Policijski delavci, državni tožilci ali drugi pristojni organi druge države članice izvršujejo naloge, ukrepe, usmerjanje oziroma druga pooblastila iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena na ozemlju Republike Slovenije samo v okviru skupne preiskovalne skupine v skladu z določbami sporazuma o ustanovitvi in delovanju skupne preiskovalne skupine iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2)

Če tako določa sporazum o ustanovitvi in delovanju skupne preiskovalne skupine iz tretjega odstavka prejšnjega člena, v skupni preiskovalni skupini lahko sodelujejo tudi predstavniki pristojnih organov Evropske unije, kot na primer EUROPOL, Eurojust in OLAF. Predstavniki pristojnih organov Evropske unije izvršujejo svoja pooblastila na ozemlju Republike Slovenije samo v okviru skupne preiskovalne skupine v skladu z določbami sporazuma iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Organizacijske enote policije in državna tožilstva v Republiki Sloveniji so dolžni nuditi skupni preiskovalni skupini vso potrebno pomoč.

(4)

Ob zaključku dela skupne preiskovalne skupine njen vodja pisno poroča vsem njenim članom in generalnemu državnemu tožilcu.

55. člen

Nadzorovana pošiljka

(1)

Nadzorovana pošiljka je dogovorjeno tajno opazovanje prevoza ali prenosa oseb oziroma predmetov ali blaga, katerih promet je omejen ali prepovedan, iz, na ali preko ozemlja Republike Slovenije, pri čemer pristojni organi zaradi razkritja obsežne kriminalne dejavnosti začasno odložijo odvzem prostosti in izvedbo drugih ukrepov iz zakona, ki ureja kazenski postopek.

(2)

Za odločitev o nadzorovani pošiljki je pristojen okrožni državni tožilec, na območju katerega bo nadzorovana pošiljka predvidoma prestopila državno mejo ali območju, iz katerega bo odposlana, oziroma Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.

(3)

Nadzorovana pošiljka se dovoli na prošnjo pristojnega organa države članice ali v soglasju z drugo državo članico, če gre za kazniva dejanja, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo evropskega naloga za prijetje in predajo.

(4)

Izvajanje nadzorovane pošiljke na ozemlju Republike Slovenije prevzamejo pristojni slovenski organi tako, da je zagotovljen stalen nadzor in ustrezno ukrepanje.

(5)

Nadzorovana pošiljka se ne dovoli oziroma se njeno nadaljnje izvajanje ustavi, če:

1.

oziroma dokler je podana nevarnost za življenje in zdravje oseb; ali

2.

je verjetno, da nadaljnji nadzor ali ukrepanje v drugi državi članici nista zagotovljena oziroma ne bosta učinkovita.

(6)

Po izvedbi nadzorovane pošiljke mora pristojni državni tožilec ugotoviti, ali obstajajo pogoji za odstop kazenskega pregona državi članici, v kateri je bila osumljencem vzeta prostost.

8. poglavje

Priznanje in izvrševanje evropskega preiskovalnega naloga

58. člen

Predmet urejanja

To poglavje določa pravila, po katerih organ, ki je pristojen za odreditev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, prizna evropski preiskovalni nalog, ki ga je izdal ali potrdil pristojni odreditveni pravosodni organ države članice zaradi izvedbe enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v Republiki Sloveniji za namene kazenskih postopkov in postopkov za prekrške.

59. člen

Pomen izrazov

Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo naslednji pomen:

-

»evropski preiskovalni nalog« je odločba, ki jo izda ali potrdi pristojni odreditveni pravosodni organ države članice zaradi izvedbe enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v drugi državi članici za uporabo v kazenskih postopkih ter postopkih za prekrške;

-

»preiskovalni ukrepi oziroma dejanja« so vsi ukrepi in dejanja, določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, za pridobitev dokazov za namene kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške,vključno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi in formalnimi preiskovalnimi dejanji.

60. člen

Pogoji za izvrševanje

Po tem poglavju se prizna in izvrši evropski preiskovalni nalog, izdan:

a)

za potrebe kazenskega postopka;

b)

v postopkih pred upravnimi organi v zvezi z dejanji, ki so po pravu države izdaje prekrški ali druga kršitev predpisa, če je po pravu te države oseba imela možnost zoper odločbo vložiti pravno sredstvo na sodišča, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve;

c)

v postopkih sodnih organov za dejanja, ki so po pravu države izdaje prekrški ali druga kršitev predpisa, če je po pravu te države oseba imela možnost zoper odločbo vložiti pravno sredstvo na sodišča, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve; in

d)

v zvezi s postopki iz točk a), b) in c), ki se nanašajo na kazniva dejanja, prekrške ali druge kršitve predpisa, za katere lahko pravna oseba odgovarja, ali je lahko kaznovana v državi izdajateljici.

61. člen

Področje uporabe

(1)

Po določbah tega poglavja pristojni organ iz 64. člena tega zakona prizna oziroma izvrši evropski preiskovalni nalog, če je ta izdan zaradi izvedbe enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj, ki so v državi izdajateljici potrebni za namene kazenskih postopkov ter postopkov za prekrške.

(2)

Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za ukrepe iz 53. in 54. člena tega zakona.

(3)

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena pristojni organ iz 64. člena tega zakona prizna oziroma izvrši evropski preiskovalni nalog, če se nanaša na dokaze, ki so bili pridobljeni že pred izdajo evropskega preiskovalnega naloga.

62. člen

Razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve

(1)

Priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga se zavrne, če:

-

bi bila izvršitev v nasprotju s predpisi o imuniteti, ki veljajo v Republiki Sloveniji, oziroma obstajajo pravila o omejitvi kazenske odgovornosti v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih, ki onemogočajo izvršitev evropskega preiskovalnega naloga;

-

bi izvršitev škodila temeljnim interesom nacionalne varnosti, ogrožala vir informacij ali bi bilo treba zaradi nje uporabiti tajne podatke v zvezi z določenimi obveščevalnimi dejavnostmi;

-

je odrejen v postopkih iz b) ali c) točke 60. člena tega zakona in preiskovalni ukrep oziroma dejanje ne bi bila odobrena v podobnem notranjem primeru v skladu s pravom Republike Slovenije;

-

je odrejen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena ali je bil zoper osebo pravnomočno ustavljen kazenski postopek ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena ali kadar je pristojni državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ker je osumljenec izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali, ker je osumljenec po navodilih državnega tožilca izpolnil naloge za zmanjšanje ali odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek; ali če je nalog odrejen v zvezi s prekrškom, za katerega je bila oseba s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno;

-

je odrejen za kaznivo dejanje, ki naj bi bilo storjeno zunaj ozemlja države odreditve in v celoti ali delno na ozemlju Republike Slovenije, in ravnanje, zaradi katerega je bil izdan, ni kaznivo dejanje po domačem kazenskem zakonu;

-

je mogoče utemeljeno domnevati, da bi bila izvršitev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, nezdružljiva z obveznostmi Republike Slovenije v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 202 z dne 7. 6. 2016, str. 13) in z Listino EU o temeljnih pravicah (UL C 202 z dne 7. 6. 2016, str. 389) ali s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije;

-

je odrejen za ravnanje, ki ni kaznivo dejanje po domačem kazenskem zakonu, razen če po navedbi odreditvenega pravosodnega organa zadeva kaznivo dejanje iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, ali

-

je uporaba preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, v skladu s pravom Republike Slovenije omejena na seznam ali vrsto kaznivih dejanj ali na kazniva dejanja, za katera je določena najmilejša kazenska sankcija, ki ne vključujejo kaznivega dejanja, zajetega v evropskem preiskovalnem nalogu.

(2)

Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka je pred odločitvijo o zavrnitvi evropskega preiskovalnega naloga iz razloga imunitete treba pridobiti odločitev o odvzemu imunitete. V primerih, ko je za odvzem imunitete pristojen organ v Republiki Sloveniji, pristojni organ iz 64. člena tega zakona od njega zahteva, da začne postopek odvzema. Če je za odvzem pristojen organ druge države članice ali mednarodna organizacija, odvzem zahteva odreditveni pravosodni organ.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se priznanje ne more zavrniti iz razlogov po njegovi sedmi ali osmi alineji, kadar gre za preiskovalne ukrepe oziroma dejanja iz drugega odstavka 63.a člena tega zakona.

(4)

Če je odrejen evropski preiskovalni nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z davki in dajatvami, carino in deviznim poslovanjem, se izvršitve ne sme zavrniti iz razloga, da domača zakonodaja ne odmerja enakih davkov, dajatev ter carinskih in deviznih predpisov kot zakonodaja države odreditve.

63. člen

Posvetovanje

(1)

Pristojni organ iz 64. člena tega zakona se zaradi učinkovite izvedbe postopka ter pridobitve dokazov lahko kadarkoli med postopkom posvetuje z odreditvenim pravosodnim organom, zlasti glede izbire preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v primerih iz prvega ali tretjega odstavka 63.a člena tega zakona, posebnosti v zvezi izvršitvijo posameznih preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj in podobno.

(2)

Preden se pristojni organ iz 64. člena tega zakona v primerih iz prve, druge, četrte, pete in šeste alineje prvega odstavka prejšnjega člena odloči, da bo v celoti ali delno zavrnil priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga, se na primeren način posvetuje z odreditvenim pravosodnim organom in ga po potrebi zaprosi za dodatne informacije.

(3)

Kadar pristojni organ iz 64. člena tega zakona upravičeno domneva, da preiskovalni ukrep oziroma dejanje, predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu, ob upoštevanju pravic osumljenca oziroma obdolženca ni nujen in sorazmeren za namene postopkov iz 60. člena tega zakona, ali da ne bi bil pod istimi pogoji odrejen v podobnem notranjem primeru države izdaje, se lahko posvetuje z odreditvenim pravosodnim organom o pomembnosti izvršitve evropskega preiskovalnega naloga oziroma o njegovem umiku.

63.a člen

Uporaba drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja

(1)

Če preiskovalni ukrep oziroma dejanje, predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu, v pravu Republike Slovenije ne obstaja, ali če ne bi bilo dovoljeno v podobnem notranjem primeru, pristojni organ iz 64. člena tega zakona lahko odredi preiskovalni ukrep oziroma dejanje, ki ni predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek uporaba drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja ni dovoljena, kadar se evropski preiskovalni nalog nanaša na:

-

pridobitev informacij ali dokazov, ki jih pristojni organ iz 64. člena tega zakona že ima in bi jih v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, lahko uporabil za potrebe drugih kazenskih postopkov;

-

pridobitev podatkov iz zbirk osebnih podatkov policije, državnega tožilstva ali sodišča, do katerih pristojni organ iz 64. člena tega zakona dostopa v okviru kazenskih postopkov;

-

zaslišanje priče, izvedenca, oškodovanca, osumljenca oziroma obdolženca ali tretje osebe na ozemlju Republike Slovenije;

-

neprisilni preiskovalni ukrep oziroma dejanje, ki je določen v zakonu, ki ureja kazenski postopek;

-

identifikacijo oseb, ki so naročniki in imajo telefonsko številko ali IP naslov.

(3)

Pristojni organ iz 64. člena tega zakona lahko po posvetovanju (prvi odstavek 63. člena tega zakona) uporabi preiskovalni ukrep oziroma dejanje, ki ni predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu, če bo s tem dosežen enak rezultat na način, ki manj posega v pravice posameznika, kot pa predvideni preiskovalni ukrep oziroma dejanje.

(4)

Če v primerih iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uporabiti drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, s katerim bi bil dosežen enak rezultat kot s tistim, ki je predviden z evropskim preiskovalnim nalogom, pristojni organ iz 64. člena tega zakona obvesti odreditveni pravosodni organ, da evropskega preiskovalnega naloga ne more izvršiti.

64. člen

Pristojnost

(1)

Za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu, ki je bil izdan za namene kazenskega postopka, sta v skladu s svojimi pristojnostmi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, pristojna okrožno sodišče ali državno tožilstvo, za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu, ki je bil izdan v postopku za prekrške, pa je pristojno okrajno sodišče.

(2)

Če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, za odreditev oziroma izvedbo preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, pristojno domače sodišče, je za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu stvarno pristojen preiskovalni sodnik okrožnega sodišča, na območju katerega se mora opraviti dejanje oziroma ukrep. Če je pristojnih več sodišč, je krajevno pristojen preiskovalni sodnik okrožnega sodišča, ki je pristojno za opravo prvega dejanja oziroma ukrepa, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu. Če ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, je pristojen preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani.

(3)

Če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, za odreditev oziroma izvedbo preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, pristojen državni tožilec, se za določitev stvarne in krajevne pristojnosti smiselno uporablja prejšnji odstavek.

(4)

Če se evropski preiskovalni nalog nanaša na dejanja, ki so po pravu države odreditve prekrški ali druga kazniva ravnanja, je za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu pristojno okrajno sodišče, na območju katerega se mora opraviti preiskovalni ukrep oziroma dejanje.

(5)

Če so v evropskem preiskovalnem nalogu predvideni preiskovalni ukrepi oziroma dejanja, za katera so po pravu Republike Slovenije pristojni različni organi, se ta pošlje krajevno pristojnemu državnemu tožilstvu, ki odredi oziroma izvede tista preiskovalna dejanja oziroma ukrepe, za katera je pristojno po pravu Republike Slovenije, ter posreduje v odreditev oziroma izvedbo drugih preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj pristojnemu sodišču.

65. člen

Postopek odločanja

(1)

Postopek za priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga se začne, ko pristojni organ iz 64. člena tega zakona prejme obrazec iz Priloge 3, ki je sestavni del tega zakona, ki ga je izpolnil ali potrdil odreditveni pravosodni organ.

(2)

Evropski preiskovalni nalog se prizna in izvrši na enak način in pod enakimi pogoji, kot če bi preiskovalni ukrep oziroma dejanje odredil pristojni organ Republike Slovenije, razen v primerih, ko drugače določa ta zakon.

(3)

Če pristojni organ iz 64. člena tega zakona evropski preiskovalni nalog prizna, ravna po določbah 66. člena tega zakona. Če evropski preiskovalni nalog zavrne, o tem izda sklep.

(4)

V skladu s prejšnjim odstavkom se odloči tudi, kadar odreditveni pravosodni organ, če je navzoč pri izvršitvi preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, izda dopolnilni evropski preiskovalni nalog, ki ga posreduje neposredno pristojnemu organu iz 64. člena tega zakona.

66. člen

Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga

(1)

Če pristojni organ iz 64. člena tega zakona prizna evropski preiskovalni nalog, hkrati ob upoštevanju 63.a člena tega zakona odredi način izvršitve in ustrezne ukrepe za izvršitev v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek za prekrške, na način, ki omogoča pridobitev dokazov, zahtevanih v evropskem preiskovalnem nalogu, po potrebi tudi z uporabo prisilnih ukrepov.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se odredi izvršitev evropskega dokaznega naloga na način, kot je zaprosil odreditveni pravosodni organ v evropskem preiskovalnem nalogu, če je takšen način izvedbe skladen s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije.

(3)

Če odreditveni pravosodni organ v evropskem preiskovalnem nalogu zahteva, da eden ali več organov države izdajateljice sodeluje pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga v Republiki Sloveniji, pristojni organ iz 64. člena tega zakona odredi tak način izvršitve v primeru, ko bi organi države izdajateljice lahko sodelovali pri izvrševanju preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj, predvidenih v evropskem preiskovalnem nalogu, v podobnem domačem primeru in takšno sodelovanje ni v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli Republike Slovenije oziroma ne škodi temeljnim interesom nacionalne varnosti.

(4)

Organi države izdajateljice, prisotni na ozemlju Republike Slovenije, med izvrševanjem evropskega preiskovanega naloga delujejo po pravu Republike Slovenije in na ozemlju Republike Slovenije nimajo pooblastil za odkrivanje, preiskovanje oziroma pregon, razen, če je izvrševanje takšnih pooblastil v skladu s pravom Republike Slovenije in poteka v obsegu, dogovorjenem med odreditvenim pravosodnim organom in pristojnim organom iz 64. člena tega zakona.

67. člen

Dopolnitev evropskega preiskovalnega naloga

(1)

Pristojni organ iz 64. člena tega zakona odreditvenemu pravosodnemu organu določi primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni evropski preiskovalni nalog ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, in ga opozori, da bo sicer priznanje v celoti ali delno zavrnil, če:

-

je evropski preiskovalni nalog v bistvenih delih nepopoln ali očitno nepravilen,

-

evropski preiskovalni nalog ni sestavljen v slovenskem jeziku ali mu ni priložen prevod v slovenski ali angleški jezik, ali

-

evropskega preiskovalnega naloga ni izdalo ali potrdilo pristojno sodišče ali državno tožilstvo države izdaje.

(2)

Kadar odreditveni pravosodni organ izda evropski preiskovalni nalog, ki dopolnjuje predhodni evropski preiskovalni nalog in to navede v Rubriki D na obrazcu iz Priloge 3 tega zakona, se za njegovo priznanje in izvršitev smiselno uporabljajo določbe tega poglavja.

68. člen

Roki za priznanje in izvršitev

(1)

Pristojni organ iz 64. člena tega zakona o priznanju in izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga odloči v rokih, ki so za preiskovalno dejanje oziroma ukrep določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, najpozneje pa v roku 30 dni od prejetja.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek mora pristojni organ iz 64. člena tega zakona, če je to mogoče, upoštevati rok, ki ga je zaradi zagotovitve postopkovnih rokov, teže kaznivega dejanja ali drugih posebno nujnih okoliščin navedel odreditveni pravosodni organ. Če je odreditveni pravosodni organ v evropskem preiskovalnem nalogu navedel, da je treba preiskovalni ukrep oziroma dejanje izvršiti na določen datum, pristojni organ iz 64. člena tega zakona to v največji možni meri upošteva. Če je z evropskim preiskovalnim nalogom predlagan začasni ukrep, pristojni organ iz 64. člena tega zakona odločitev glede začasnega ukrepa sprejme čim prej in jo, če je to mogoče, sporoči v roku 24 ur po prejemu evropskega preiskovalnega naloga.

(3)

Če ni razlogov za odložitev priznanja in izvršitve naloga po 69. členu tega zakona ali v primeru, da pristojni domači organi še ne razpolagajo z dokazi, zahtevanimi z evropskih preiskovalnim nalogom, mora izvršitveni organ izvršiti zahtevani preiskovalni ukrep oziroma dejanje brez odlašanja, najpozneje pa v roku 90 dni od priznanja evropskega preiskovalnega naloga.

(4)

Če o priznanju in izvršitvi ni mogoče odločiti v roku iz prvega ali drugega odstavka tega člena, mora pristojni organ iz 64. člena tega zakona o tem nemudoma obvestiti odreditveni pravosodni organ ter navesti razloge za zamudo in predviden čas, v katerem bo lahko izvršil evropski preiskovalni nalog. V takih primerih se rok iz prvega odstavka tega člena lahko podaljša za največ 30 dni.

(5)

Če zahtevanega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja ni mogoče izvršiti v roku iz tretjega odstavka tega člena, pristojni organ iz 64. člena tega zakona o tem nemudoma obvesti odreditveni pravosodni organ, navede razloge za zamudo in s posvetovanjem določi drug ustrezen rok.

68.a člen

Posredovanje dokazov

(1)

Pristojni organ iz 64. člena tega zakona državi izdaje brez nepotrebnega odlašanja posreduje na podlagi evropskega preiskovalnega naloga pridobljene dokaze.

(2)

Kadar je v evropskem preiskovalnem nalogu zahtevano takojšnje posredovanje dokazov in pravo Republike Slovenije to omogoča, se pridobljeni dokazi takoj posredujejo pristojnim organom države izdaje, ki v skladu s tretjim odstavkom 66. člena ali s 77.h členom tega zakona sodelujejo pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga v Republiki Sloveniji.

(3)

Pristojni organ iz 64. člena tega zakona ob posredovanju dokazov lahko navede, da zahteva njihovo vrnitev takoj, ko državi odreditve niso več potrebni, oziroma se z odreditvenim pravosodnim organom države odreditve dogovori, kdaj jih je treba vrniti.

69. člen

Odložitev priznanja in izvršitve

(1)

Priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga se sme odložiti, če:

-

bi njegova izvršitev lahko ogrozila potek kazenskega postopka oziroma postopka za prekršek, ki teče v Republiki Sloveniji;

-

če se zahtevani dokazi že uporabljajo v postopkih v Republiki Sloveniji.

(2)

Po prenehanju razlogov za odložitev izvršitve evropskega preiskovalnega naloga ga mora pristojni organ iz 64. člena tega zakona nemudoma izvršiti ter o tem na primeren način obvestiti odreditveni pravosodni organ.

70. člen

Obveščanje

(1)

Pristojni organ iz 64. člena tega zakona, ki prejme evropski preiskovalni nalog, brez odlašanja, najpozneje pa v sedmih dneh po prejemu potrdi njegov prejem, tako da izpolni in odreditvenemu pravosodnemu organu pošlje obrazec iz Priloge 3a, ki je sestavni del tega zakona.

(2)

Pristojni organ iz 64. člena tega zakona brez odlašanja obvesti odreditveni pravosodni organ:

-

če se pri izvrševanju evropskega preiskovalnega naloga ugotovi, da bi bilo primerno opraviti preiskovalne ukrepe oziroma dejanja, ki na začetku niso bili predvideni ali jih ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga ni bilo mogoče podrobno opredeliti, da lahko odreditveni pravosodni organ odredi nadaljnje ukrepe;

-

če ugotovi, da v posameznem primeru ne more izpolniti posebnih zahtev in postopkov, ki so navedeni v evropskem preiskovalnem nalogu (drugi odstavek 66. člena tega zakona);

-

o odločitvah v zvezi z uporabo drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja (63.a člen tega zakona);

-

o zavrnitvi priznanja in izvršitve evropskega preiskovalnega naloga (62. člen tega zakona), z obrazložitvijo takšne odločitve;

-

o odložitvi izvršitve ali priznanja evropskega preiskovalnega naloga (69. člen tega zakona), razlogih za odložitev in, če je mogoče, o njenem pričakovanem trajanju;

-

da pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga ne more izpolniti zahteve o zaupnosti.

(3)

Na zahtevo odreditvenega pravosodnega organa se informacije iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka ali iz prvega odstavka 67. člena tega zakona potrdijo brez odlašanja.

70.a člen

Kazenska in civilna odgovornost uradnih oseb druge države članice

(1)

Kadar so uradne osebe države izdaje na podlagi tretjega odstavka 66. člena ali 77.h člena tega zakona prisotne na ozemlju Republike Slovenije, se glede kaznivih dejanj, storjenih proti njim, ali kaznivih dejanj, ki jih same storijo na ozemlju Republike Slovenije, obravnavajo kot uradne osebe Republike Slovenije.

(2)

Kadar so uradne osebe države izdaje na podlagi tretjega odstavka 66. člena ali 77.h člena tega zakona prisotne na ozemlju Republike Slovenije, je za vso škodo, ki jo povzročijo, odgovorna država izdaje v skladu s pravom Republike Slovenije.

(3)

Republika Slovenija škodo iz prejšnjega odstavka poravna pod enakimi pogoji, kot če bi jo povzročile njene uradne osebe.

(4)

Država izdaje, katere uradne osebe so na ozemlju Republike Slovenije povzročile škodo katerikoli osebi, Republiki Sloveniji v celoti povrne odškodnine, ki jih je po prejšnjem odstavku izplačala tem osebam ali osebam, ki so upravičene do odškodnine namesto njih.

(5)

Razen v primerih iz prejšnjega odstavka Republika Slovenija ne more zahtevati povračila škode, ki jo je utrpela, od države izdaje.

70.b člen

Stroški

Če pristojni organ iz 64. člena tega zakona oceni, da bodo stroški izvrševanja evropskega preiskovalnega naloga presegli znesek, ki ga kazenski zakon določa za večjo premoženjsko korist, lahko seznani odreditveni pravosodni organ s specifikacijo takšnih stroškov ter se z njim posvetuje in dogovori o spremembi evropskega preiskovalnega naloga oziroma o delitvi stroškov.

9. poglavje

Posredovanje evropskega preiskovalnega naloga v priznanje in izvršitev drugi državi članici

71. člen

Predmet urejanja

To poglavje določa pravila, po katerih se drugi državi članici posreduje v priznanje evropski preiskovalni nalog, izdan s strani pristojnega organa Republike Slovenije z namenom pridobitve dokazov od druge države članice za namene kazenskih postopkov ter postopkov za prekrške.

72. člen

Dopustnost izdaje in vsebina evropskega preiskovalnega naloga

(1)

Evropski preiskovalni nalog se sme izdati za izvršitev enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj za pridobitev dokazov za namene kazenskih postopkov in postopkov za prekrške na obrazcu, ki je določen v Prilogi 3 tega zakona.

(2)

Ni dopustno izdati evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvedbe ukrepov iz 53. in 54. člena tega zakona.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se evropski preiskovalni nalog lahko izda tudi, če pristojni organ države izvršitve že pred izdajo evropskega preiskovalnega naloga razpolaga z dokazi, pridobljenimi z ukrepi iz 53. in 54. člena tega zakona.

(4)

V evropskem preiskovalnem nalogu se lahko navede tudi:

-

način izvršitve v skladu z zakonom, ki določa kazenski postopek ali postopek za prekrške, če je to potrebno zaradi uporabe dokazov v kazenskem postopku ali postopku za prekrške;

-

zahteva, da en ali več uradnih oseb pristojnih organov Republike Slovenije sodeluje pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga v drugi državi članici;

-

rok za priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga ter posredovanje pridobljenih dokazov, če je to potrebno zaradi zagotovitve postopkovnih rokov, teže kaznivega dejanja ali drugih posebno nujnih okoliščin v postopku v Republiki Sloveniji;

-

razloge, zaradi katerih je bistvenega pomena za izvedbo preiskave ali za zavarovanje pravic posameznika, da se dokazi posredujejo v Republiko Slovenijo še pred odločitvijo pristojnega organa države izvršitve o pravnem sredstvu, vloženem v postopku priznanja in izvršitve evropskega preiskovalnega naloga;

-

datum, na katerega naj se izvede preiskovalni ukrep oziroma dejanje.

(5)

Če so izpolnjeni pogoji za izdajo evropskega preiskovalnega naloga po tem zakonu, lahko domači organ izda evropski preiskovalni nalog tudi, ko je navzoč pri izvršitvi posameznih preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj na ozemlju države izvršitve.

73. člen

Izdaja in posredovanje naloga

(1)

Organ, ki je pristojen za odreditev določenega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja po zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, lahko posreduje v priznanje in izvršitev pristojnemu organu druge države članice evropski preiskovalni nalog, s katerim odredi pridobitev dokazov, za katere domneva, da so na njenem ozemlju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-

pridobitev je ob upoštevanju pravic osumljenca oziroma obdolženca nujna in sorazmerna za izvedbo kazenskega postopka ali postopka za prekrške in

-

izvedba preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja bi bila dopustna v podobnem notranjem primeru po pravu Republike Slovenije.

(2)

Evropski preiskovalni nalog, ki ga predlaga organ, ki ni domače sodišče oziroma državno tožilstvo, mora biti pred posredovanjem v priznanje in izvršitev drugi državi članici potrjen s strani:

-

preiskovalnega sodnika, če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, on pristojen za odreditev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, ki je predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu,

-

državnega tožilca, če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, on pristojen za odreditev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, ki je predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu,

-

okrajnega sodnika v postopku za prekrške.

(3)

V postopku potrditve se preveri le, ali so izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa po pravu Republike Slovenije.

74. člen

Posvetovanje

(1)

Pristojni domači organ se lahko kadarkoli posvetuje z izvršitvenim pravosodnim organom, zlasti glede izbire načina izvršitve preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj, navzočnosti pri izvrševanju ali morebitne izdaje dopolnilnega preiskovalnega naloga.

(2)

Če pristojni domači organ prejme obvestilo izvršitvenega pravosodnega organa s specifikacijo tistih stroškov, ki jih v zvezi z izvršitvijo evropskega preiskovalnega naloga šteje za izjemno visoke, se z njim posvetuje in dogovori o delitvi teh stroškov oziroma spremembi izdanega evropskega preiskovalnega naloga.

(3)

V primerih, ko dogovora po prejšnjem odstavku ni mogoče doseči, pristojni domači organ lahko:

-

popolnoma ali delno umakne evropski preiskovalni nalog ali

-

obdrži evropski preiskovalni nalog v veljavi in državi izvršitve krije tiste stroške, ki so izjemno visoki.

75. člen

Obveščanje

Pristojni domači organ lahko zahteva, da ga pristojni organ države izvršitve obvesti o:

-

posredovanju evropskega preiskovalnega naloga organu, ki je pristojen za njegovo priznanje;

-

zavrnitvi priznanja evropskega preiskovalnega naloga in razlogih za takšno odločitev;

-

odložitvi izvršitve ali priznanja evropskega preiskovalnega naloga, razlogih za odložitev in, če je mogoče, o njenem pričakovanem trajanju;

-

odločitvah v zvezi z uporabo drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja (63.a člen tega zakona).

76. člen

Uporaba osebnih podatkov

(1)

Osebni podatki, pridobljeni na podlagi evropskega preiskovalnega naloga, se lahko uporabijo samo za:

-

postopke, za katere se lahko izda evropski preiskovalni nalog;

-

druge sodne postopke in postopke za prekrške, ki so neposredno povezani s postopki iz prejšnje alineje;

-

preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti.

(2)

Za druge namene, določene z zakoni, se osebni podatki iz prejšnjega odstavka lahko nadalje obdelujejo le na podlagi predhodnega soglasja države izvršiteljice, in če njihova nadaljnja obdelava za uradne postopke ni nezdružljiva s prvotnim namenom zbiranja teh podatkov, razen če je država izdajateljica pridobila privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

(3)

Določbi prejšnjih odstavkov se ne uporabljata za osebne podatke, ki jih pristojni domači organ pridobi v skladu s tem poglavjem in izvirajo iz Republike Slovenije.

77. člen

Odškodninska odgovornost

Republika Slovenija je dolžna državi izvršitve povrniti vse izplačane odškodnine iz naslova odškodninske odgovornosti, kadar je ta država po svoji zakonodaji izplačala odškodnino, ki je nastala osebi zaradi delovanja pristojnih organov Republike Slovenije v zvezi z izvršitvijo evropskega preiskovalnega naloga na ozemlju države izvršitve.

9.a poglavje

Posebne določbe za nekatere preiskovalne ukrepe oziroma dejanja v okviru evropskega preiskovalnega naloga

77.a člen

Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi začasne premestitve priprtih oseb v Republiko Slovenijo zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja

(1)

Domače sodišče lahko izda evropski preiskovalni nalog zaradi premestitve osebe, priprte v drugi državi članici, v Republiko Slovenijo, zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja na ozemlju Republike Slovenije.

(2)

O posameznih praktičnih vidikih začasne premestitve osebe, vključno s podrobnostmi pripora v Republiki Sloveniji, in datumih, do katerih mora biti premeščena z ozemlja države izvršitve oziroma se mora vrniti nanj, se pristojni domači organ dogovori neposredno s pristojnim organom države izvršitve. Pri tem se zagotovi, da sta upoštevana fizično in duševno stanje osebe ter ustrezna raven varnosti.

(3)

V skladu z dogovorjenimi pogoji po prejšnjem odstavku predajo zahtevane osebe izvrši policija, ki se o načinu, času in kraju predaje dogovori s pristojnimi organi države izvršitve.

(4)

Premeščena oseba ostane v Republiki Sloveniji priprta zaradi dejanj ali obsodb, zaradi katerih je bila v priporu v državi izvršitve, razen, če ta država zaprosi za njeno izpustitev.

(5)

Za tranzit priprte osebe preko ozemlja tretje države članice je potreben zahtevek, ki so mu priloženi vsi potrebni dokumenti.

(6)

Osebe, ki je v Republiko Slovenijo premeščena po tem členu, se v Republiki Sloveniji ne sme preganjati ali ji kakor koli omejevati osebne svobode zaradi dejanj, ki so bila storjena, ali obsodb, ki so bile izrečene pred njenim odhodom z ozemlja države izvršitve in niso navedena v evropskem preiskovalnem nalogu.

(7)

Prepoved iz prejšnjega odstavka preneha, če premeščena oseba, potem, ko je imela možnost odhoda petnajst zaporednih dni od datuma, ko je pristojni domači organ odločil, da njena navzočnost ni več potrebna, kljub temu ostane na ozemlju Republike Slovenije ali pa ga zapusti in se nato vrne.

(8)

Stroške, ki nastanejo zaradi postopkov po tem členu, krije Republika Slovenija.

77.b člen

Začasna premestitev priprtih oseb iz Republike Slovenije zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja

(1)

Domače sodišče izvrši evropski preiskovalni nalog, ki je izdan zaradi začasne premestitve osebe, priprte v Republiki Sloveniji, zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja z namenom zbiranja dokazov, pri katerem je potrebna njena navzočnost na ozemlju države izdaje.

(2)

Za odločanje o izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga, ki je izdan zaradi začasne premestitve osebe iz Republike Slovenije, je pristojen preiskovalni sodnik sodišča, na območju katerega ima zahtevana oseba stalno ali začasno prebivališče oziroma na območju katerega je priprta.

(3)

Ko preiskovalni sodnik prejme evropski preiskovalni nalog, preveri, ali vsebuje potrebne podatke za odločanje o njegovi izvršitvi. Če je nalog v bistvenih delih nepopoln, preiskovalni sodnik odreditvenemu pravosodnemu organu določi primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje dodatne podatke za začetek postopka odločanja.

(4)

Po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, preiskovalni sodnik izda odredbo za privedbo zahtevane osebe.

(5)

Preiskovalni sodnik preveri istovetnost privedene osebe, nato pa jo pouči o njenih pravicah ter seznani z vsebino naloga. Preiskovalni sodnik zasliši privedeno osebo v zvezi z okoliščinami s podajo njenega soglasja.

(6)

Preiskovalni sodnik o začasni premestitvi osebe odloči s sklepom, ki vsebuje naslednje podatke:

-

ime, priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zahtevne osebe,

-

državo članico, kateri se zahtevana oseba začasno predaja,

-

navedbo, da je zahtevana oseba z začasno predajo soglašala,

-

navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati ali ji kakor koli omejevati osebne svobode zaradi dejanj, ki so bila storjena, ali obsodb, ki so bile izrečene, pred njenim odhodom z ozemlja države odreditve, ki niso navedena v evropskem preiskovalnem nalogu,

-

navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost in koliko časa je odvzem prostosti trajal.

(7)

Sklep o predaji preiskovalni sodnik nemudoma pošlje v izvršitev policiji. Policija se s pristojnimi organi države odreditve dogovori o načinu, času in kraju predaje zahtevane osebe.

(8)

Poleg razlogov za zavrnitev iz 62. člena tega zakona, se začasna predaja zavrne tudi:

-

če priprta oseba s predajo ne soglaša ali

-

bi se priprti osebi zaradi predaje lahko podaljšal pripor.

(9)

Obdobje pripora v državi odreditve se odšteje od obdobja pripora, ki ga je oseba že ali ga še mora prestati na ozemlju Republike Slovenije.

77.c člen

Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi zaslišanja preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom

(1)

Kadar se oseba nahaja na ozemlju druge države članice in jo morajo domači pravosodni organi zaslišati kot pričo ali izvedenca, lahko izdajo evropski preiskovalni nalog za zaslišanje priče ali izvedenca preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom.

(2)

Evropski preiskovalni nalog se lahko izda tudi za zaslišanje osumljenca ali obdolženca prek videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom.

(3)

Evropski preiskovalni nalog za namen zaslišanja preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom se lahko izda v primerih, ko zakon, ki ureja kazenski postopek, dopušča takšno zaslišanje.

(4)

Če pristojni organ države izvršitve nima dostopa do tehničnih sredstev za zaslišanje preko videokonference, mu takšna sredstva po skupnem dogovoru lahko zagotovi Republika Slovenija.

77.č člen

Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga zaradi zaslišanja preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom

(1)

Preiskovalni sodnik pristojnega sodišča odloči o izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga, izdanega zaradi zaslišanja priče, izvedenca, osumljenca ali obdolženca, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije preko videokonference, po postopku in pod pogoji, ki jih predpisuje zakon, ki ureja kazenski postopek.

(2)

Poleg razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 62. člena tega zakona, se evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka zavrne tudi, če osumljenec ali obdolženec ne privoli v zaslišanje.

(3)

Preiskovalni sodnik pristojnega sodišča se o praktičnih vidikih izvedbe evropskega preiskovalnega naloga iz prvega odstavka tega člena dogovori neposredno z odreditvenim organom. Za izvedbo evropskega preiskovalnega naloga mora:

-

pričo ali izvedenca povabiti na zaslišanje ter navesti čas in kraj zaslišanja;

-

osumljenca ali obdolženca povabiti na zaslišanje v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in ga poučiti o pravicah, ki jih ima v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in

-

zagotovil identiteto zaslišane osebe.

(4)

Zaslišanje prek videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom ter priprava zapisa oziroma prepisa se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek.

77.d člen

Zaslišanje priče ali izvedenca preko telefonske konference

Ob smiselni uporabi določb 77.c in 77.č člena tega zakona se lahko izda in prizna oziroma izvrši tudi evropski preiskovalni nalog, izdan zaradi zaslišanja priče ali izvedenca preko telefonske konference.

77.e člen

Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvršitve preiskovalnih ukrepov, pri katerih se dokazi zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju

(1)

Pristojni preiskovalni sodnik ali državni tožilec lahko v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, izda evropski preiskovalni nalog za izvršitev preiskovalnega ukrepa, pri katerem se podatki zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju, kot so:

-

tekoče spremljanje bančnih ali drugih finančnih poslov oziroma finančnega poslovanja, ki se vrši prek enega ali več določenih računov;

-

nadzorovanje pošiljk na ozemlju države izvršiteljice in

-

drugi primeri zbiranja dokazov v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju.

(2)

V evropskem preiskovalnem nalogu iz prejšnjega odstavka se navede, zakaj so zahtevne informacije pomembne za posamezni kazenski postopek.

(3)

Kadar je to potrebno, se pristojni organ iz prvega odstavka tega člena in pristojni organ države izvršitve dogovorita o praktičnih vidikih v zvezi z izvršitvijo zaprošenega preiskovalnega ukrepa.

77.f člen

Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga izdanega zaradi preiskovalnih ukrepov, pri katerih se dokazi zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju

(1)

Pristojni preiskovalni sodnik ali državni tožilec prizna in odredi izvršitev evropskega preiskovalnega naloga, prejetega zaradi izvedbe preiskovalnih ukrepov iz prvega odstavka prejšnjega člena po postopku in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek.

(2)

Evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka se zavrne, če je podan razlog iz 62. člena tega zakona, ali če izvršitev zahtevanega preiskovalnega ukrepa ne bi bila odrejena v podobnem notranjem primeru.

77.g člen

Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvedbe tajnega delovanja

(1)

Pristojni preiskovalni sodnik ali državni tožilec lahko v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, izda evropski preiskovalni nalog za izvedbo preiskovalnega ukrepa tajnega delovanja z uradnimi osebami, ki delujejo pod prirejeno identiteto.

(2)

Pristojni organ iz prejšnjega odstavka ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga navede, zakaj meni, da bo tajno delovanje pomembno za posamezen kazenski postopek.

77.h člen

Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvedbe tajnega delovanja

(1)

Evropski preiskovalni nalog zaradi izvedbe tajnega delovanja v Republiki Sloveniji prizna in odredi njegovo izvršitev državni tožilec ali preiskovalni sodnik, pristojen za območje, na katerem naj bi se tajno delovanje predvidoma začelo izvajati, pod pogoji in v trajanju, kot je določeno z zakonom, ki ureja kazenski postopek.

(2)

Poleg razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 62. člena tega zakona, se evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka zavrne tudi, če izvršitev zahtevanega preiskovalnega ukrepa ne bi bila odobrena v podobnem notranjem primeru, ali če ni bilo mogoče doseči dogovora o ureditvi tajnega delovanja po tretjem odstavku tega člena.

(3)

Tajno delovanje se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Domači organi, ki izvršujejo evropski preiskovalni nalog iz prvega odstavka tega člena, imajo izključno pravico, da usmerjajo in nadzorujejo operacije v zvezi s tajnim delovanjem. O trajanju tajnega delovanja, pogojih in pravnem statusu uradnih oseb, vključenih v tajno delovanje, se domači organi dogovorijo neposredno z državo izdaje.

(4)

Tajni delavec druge države članice deluje na ozemlju Republike Slovenije pod vodstvom in nadzorom policije, ki se ji odredba o dovolitvi delovanja tajnega delavca pošlje z označbo »interno« v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke.

77.i člen

Izdaja evropskega preiskovalnega naloga za nadzor telekomunikacij s tehnično pomočjo druge države članice

(1)

Pristojni preiskovalni sodnik lahko izda evropski preiskovalni nalog za nadzor telekomunikacij v državi članici, katere tehnična pomoč je potrebna. Ob izdaji se navede, zakaj je predvideni preiskovalni ukrep pomemben za posamezen kazenski postopek.

(2)

Kadar lahko vso potrebno tehnično pomoč zagotovi več kot ena država članica, se evropski preiskovalni nalog pošlje samo eni od njih. Prednost ima vedno država članica, v kateri se oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, nahaja ali se bo nahajala.

(3)

Evropski preiskovalni nalog mora vsebovati naslednje podatke:

-

informacije za namene identifikacije osebe, katere telekomunikacije se nadzirajo;

-

zaželeno trajanje nadzora telekomunikacij in

-

dovolj tehničnih podatkov, zlasti številka ali druga oblika identifikacije elektronskega komunikacijskega sredstva, da se zagotovi izvršitev evropskega preiskovalnega naloga.

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1)

Časovnica