1741. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih
Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih
(1)
Ta pravilnik določa meroslovne in z njim povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih za hranjenje tekočin (v nadaljnjem besedilu: AMN), način označevanja, načine in postopke ugotavljanja skladnosti, postopke overitev ter rok redne overitve.
(2)
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se proizvajajo oziroma dajejo v promet v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Turčije, če so proizvedeni v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven zavarovanja javnega interesa.
(3)
Postopki v zvezi z izvajanjem nadzora nad proizvodi iz prejšnjega odstavka, morajo biti v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).
(4)
V postopkih iz tega pravilnika se lahko delno ali v celoti sprejmejo in priznajo tudi certifikati in preskusna poročila, ki jih je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran za ustrezno področje ugotavljanja skladnosti v zvezi z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30).
(1)
AMN se uporablja za merjenje višine nivoja tekočine v nepremičnem rezervoarju.(2) Višina nivoja tekočine se uporablja skupaj s kalibracijsko tabelo rezervoarja za določanje vsebovane, prejete ali izdane količine tekočine v nepremičnem rezervoarju.
(1)
Šteje se, da AMN, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 85 ‑1 & 2 (2008) Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 85), izpolnjuje tudi meroslovne in tehnične zahteve tega pravilnika, ki so določene v II. in III. poglavju tega pravilnika.(2) Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale).
(3)
Mednarodno priporočilo OIML R 85 je v angleškem jeziku dosegljivo na spletnih straneh OIML.
(4)
Sklicevanje na vodilo WELMEC 7.2 za obravnavanje programske opreme (Software guide) izhaja iz članstva Urada Republike Slovenije za meroslovje v Evropskem združenju za zakonsko meroslovje (WELMEC – European Cooperation in Legal Metrology).
(5)
Vodilo WELMEC 7.2 za obravnavanje programske opreme (Software guide) je v angleškem jeziku dosegljivo na spletnih straneh WELMEC.
(1)
Izrazi, ki so uporabljeni v tem pravilniku pomenijo:
»Višina nivoja tekočine« je razdalja med gladino tekočine in spodnjo referenčno točko, ki poteka po merilni osi;
»Senzor AMN« je element, ki zazna gladino tekočine ter izračuna njeno višino;
»Merilna odprtina« je odprtina na zgornjem delu rezervoarja, ki omogoča meritev nivoja tekočine;
»Merilna os« je os, ki poteka skozi središče merilne odprtine in je namenjena za izvajanje ročnih ali avtomatičnih meritev nivoja tekočine. Merilna os je praviloma navpična. Če merilna os ni navpična, je potrebno upoštevati nagnjenost rezervoarja;
»Spodnja referenčna plošča« je vodoravna plošča na kateri se nahaja spodnja referenčna točka;
»Spodnja referenčna točka« je presečišče med merilno osjo in zgornjo površino spodnje referenčne plošče ali dna rezervoarja, če spodnja referenčna plošča ne obstaja. Spodnja referenčna točka je izhodiščna točka za merjenje nivoja tekočine (višina 0);
»Zgornja referenčna točka« je referenčna točka, ki se nahaja na merilni osi in je namenjena izračunavanju višine praznega prostora;
»Prazni prostor«je razdalja med gladino tekočine in zgornjo referenčno točko, izmerjena na merilni osi;
»Referenčna višina AMN« je razdalja med spodnjo in zgornjo referenčno točko, izmerjena na navpični osi.
(2)
Prikaz merila in ostali izrazi so podrobneje določeni v poglavju »Terminology« mednarodnega priporočila OIML R 85.
AMN mora biti zasnovan in izdelan tako, da njegovi pogreški ne presežejo največjih dopustnih pogreškov (v nadaljnjem besedilu: NDP) pri naslednjih naznačenih obratovalnih pogojih:
-
temperatura okolice: od –10 °C do +40 °C,
-
relativna vlažnost: do 93%,
-
v primeru izmenične napajalne napetosti: od 85% nazivne napetosti Unom do 110% nazivne napetosti Unom,
-
v primeru enosmerne napajalne napetosti: kot jo določi proizvajalec,
-
najnižji in najvišji tlak v rezervoarju: kot ga določi proizvajalec,
-
vrsta in lastnosti tekočine in medija nad njo: kot jih določi proizvajalec,
-
najmanjša in največja dopustna gostota tekočine in medija nad njo: kot jo določi proizvajalec ter
-
najnižja in najvišja temperatura tekočine in medija nad njo: kot jo določi proizvajalec.
(1)
AMN mora prikazovati višino nivoja tekočine in praznega prostora nad nivojem tekočine v dovoljenih dolžinskih enotah mednarodnega sistema merskih enot SI.
(2)
Prikaz podatkov, ki niso predmet meroslovnega nadzora, je dovoljen le v primeru, če te podatke ni mogoče zamenjati z meroslovnimi podatki.
(1)
Pogrešek AMN pred vgradnjo se določi s preskušanjem pri nadzorovanih pogojih. Pogrešek AMN po vgradnji se določi s primerjavo odčitkov AMN in referenčne meritve nivoja tekočine.
(2)
NDP ustreznih kazanj AMN pri naznačenih obratovalnih pogojih:
-
pred vgradnjo: ± 1 mm in
-
po vgradnji in med uporabo: ± 4 mm.
(3)
NDP AMN pred vgradnjo se nanaša na sam AMN. Uporablja se v postopku odobritve tipa in prvi stopnji prve overitve.