Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog

4867. Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog

Na podlagi četrtega odstavka 37. člena in tretjega odstavka 38. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 36/10 –- uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet

P R A V I L N I K
o zgornjem ustroju železniških prog

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in področje uporabe pravilnika)

(1)

Ta pravilnik predpisuje tehnične zahteve in pogoje za projektiranje in izvajanje gradnje, nadgradnje, obnove, vzdrževanja ter nadzora zgornjega ustroja podsistema infrastruktura v Republiki Sloveniji.

(2)

Določbe tega pravilnika se uporabljajo za proge normalne tirne širine z največjo dovoljeno progovno hitrostjo Vmax ≤ 160 km/h, smiselno pa se uporabljajo tudi za industrijske tire.

(3)

Za zgornji ustroj obstoječih prog, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega pravilnika, veljajo do prve nadgradnje ali obnove pogoji, ki so veljali ob njegovi zgraditvi oziroma ob njegovi zadnji nadgradnji ali obnovi.

2. člen

(pomen izrazov, znakov in kratic)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

»glavni tiri« so tiri na postajah, ki so namenjeni za sprejem in odpravo vlakov;

2.

»glavni prevozni tiri« so postajni tiri v podaljšku odprte proge;

3.

»industrijski tir« je tir, ki se uporablja za prevoz blaga in oseb ali za druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;

4.

»interni pregled« opravi komisija, ki jo imenuje upravljavec in jo sestavljajo predstavniki tistih strokovnih področij, ki so za pregled potrebni, katerih naloga je, da pregledajo bistvene tehnične elemente za vzpostavitev varnega in urejenega prometa ter preverijo postopke in način obratovanja;

5.

»klasični tir« je tir s tirnimi stiki in tirnicami, dolžine največ 60 m;

6.

»konvencionalni vlaki« so vlaki, ki nimajo vgrajene nagibne tehnike z aktivnim ali pasivnim nagibanjem vagonskega groda na notranjo stran krivine za zmanjšanje bočnih pospeškov, ki delujejo na potnike;

7.

»maksimalna oziroma minimalna vrednost« nekega parametra v tem pravilniku je tista vrednost, ki se lahko uporabi v primerih, ko bi normalna vrednost zahtevala neupravičeno povečanje stroškov ali posebne tehnične ukrepe;

8.

»nagibni koeficient vozila« je vzmetni parameter tirnega vozila, ki pove, za koliko se koš vozila v krivinah nagne na zunanjo stran krivine, v odvisnosti od velikosti bočnega pospeška;

9.

»navozna tirnica« je zunanja tirnica posebne oblike prečnega prereza, ki se vgrajuje v lokih z radiji 35 m ≤ R < 100 m in po katerih tečejo sledilni venci koles tirnih vozil po vozni površini glave tirnice;

10.

»največja dovoljena progovna hitrost« je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;

11.

»največja hitrost vlaka« je hitrost, predpisana z voznim redom za posamezni vlak;

12.

»odprta proga« je po določbah tega pravilnika proga med izvozno in uvozno kretnico dveh sosednjih prometnih mest;

13.

»odsek proge ali tira« je dolžinski del proge ali tira najmanj med dvema kilometrskima mestoma proge ali tira;

14.

»odklonska oziroma omejena hitrost« je hitrost, s katero se sme voziti preko ene ali več kretnic v odklon;

15.

»optimiranje hitrosti« je povečevanje obstoječe največje dovoljene progovne hitrosti samo za določene vrste potniških tirnih vozil, in sicer brez spremembe geometrijskih elementov proge;

16.

»planum proge« je stična ploskev med spodnjim in zgornjim ustrojem proge, na katerega je položena tirna greda s tirno rešetko oziroma tir. Detajlni pogoji zanj so predpisani v pravilniku, ki obravnava spodnji ustroj prog podsistema infrastrukture;

17.

»počasna vožnja« (zmanjšana hitrost) je vožnja s hitrostjo, ki je manjša od največje dovoljene progovne hitrosti ali od omejene hitrosti in je začasno vpeljana zaradi del ali okvare na kakšnem delu proge, tiru, objektu, napravi idr.;

18.

»presežek nadvišanja« je ekvivalent negativnemu bočnemu pospešku in je vrednost, za katero bi morali zmanjšati dejansko nadvišanje, da bi bil bočni pospešek enak nič;

19.

»primanjkljaj nadvišanja« je ekvivalent pozitivnemu bočnemu pospešku in je vrednost, za katero bi morali povečati dejansko nadvišanje, da bi bil bočni pospešek enak nič;

20.

»stranski postajni tiri« so tiri, ki so namenjeni za nakladanje in razkladanje vagonov, za sestavljanje in razstavljanje vlakov, za postavitev vagonov v rezervi, za razkuževanje itd.;

21.

»šibka mesta« so tista mesta na progi oziroma tiru, kjer zaradi vgrajenih krivinskih kretnic, križišč, prehoda s tira s tirno gredo na tir brez tirne grede, parametri proge niso enaki kakor na odprti progi. Na šibkih mestih je treba upoštevati znižane vrednosti bočnih pospeškov oziroma primanjkljajev nadvišanja in pa vpeljati posebne kontrolne postopke ter izvajati vzdrževalna dela, ki so po svoji tehnično-tehnološki naravi prilagojena posameznim šibkim mestom in odstopajo od običajnih vzdrževalnih postopkov pred in za šibkim mestom;

22.

»upravljavec javne železniške infrastrukture« (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;

23.

»vlaki z nagibno tehniko« so vlaki, ki z dodatnim, aktivnim ali pasivnim nagibanjem vagonskega groda na notranjo stran krivine zmanjšujejo bočni pospešek, ki deluje na potnike;

24.

»tehnične specifikacije« TS-Z so tehnične specifikacije, ki jih izda minister, pristojen za promet, in nadomeščajo še vedno potrebne vsebine, ki so jih obravnavali standardi JŽS in JUS ter razna navodila za gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja prog;

25.

»tehnični pregled« je pregled zgrajenega objekta, s katerim se ugotovi, ali je objekt zgrajen v skladu z izvedbenimi načrti in ali izpolnjuje predpisane bistvene zahteve in zagotavlja varno odvijanje železniškega prometa;

26.

»tirni trak« so druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice;

27.

»zahtevnejše terenske razmere« so terenske razmere, kjer topologija terena ali objekti ob progi ne omogočajo ustreznega oziroma idealnega poteka trase proge;

28.

»zgornji ustroj« je del železniške proge, po kateri vozijo tirna vozila.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa, urejanja prostora in tehnični predpisi.

(3)

Kratice in znaki, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

- a       razdalja med osmi tirov v nadvišani ravnini in razmik pragov
- b       bočni pospešek (m/s2)
- brt     bruto tone
- d       premer izvrtine v nogi tirnice (mm); razdalja med začetkom
          prehodnice in začetkom tetive; debelina tolčenca v SIST EN 13450,
          označen z d in nazivno odprtino sita 31,5 mm; debelina tirne grede
- D       debelina tolčenca v SIST EN 13450, označen z D in nazivno odprtino
          sita 63 mm
- e       razširitev tira (mm) in tudi razlika medtirnih razdalj ter
          razširitev planuma
- EE      elektroenergetika
- F       zavorna sila
- f       puščica (m)
- FB      zavorna sila enega zavornega elementa v odvisnosti od zavorne poti
          lw (kN)
- FBi     zavorna sila enega zavornega elementa dodatne zavore i (kN)
- Fi      zavorna sila v odseku zavorne poti i (kN)
- g       širina tirne grede v višini gornjega roba praga
- GC      nakladalni profil za kombinirani transport, promet oziroma svetli
          profil za novogradnje
- GRT     gornji rob tirnice
- h       nadvišanje (mm)
- hn      normalno nadvišanje (mm)
- hnot    nadvišanje notranjega tira dvotirne proge (mm)
- hzun    nadvišanje zunanjega tira dvotirne proge (mm)
- i       nagib nivelete proge oziroma tira (‰)
- JŽS     Standard Jugoslovanskih železnic
- JUS     Jugoslovanski standard
- k       širina tirne grede od konca praga do roba grede
- KKr     konec kretnice v glavnem tiru ali glavni smeri
- KKr´    konec kretnice v odklonskem tiru ali odklonski smeri
- KL      konec loka
- KP      konec prehodnice
- K(t)    koeficient osne obremenitve
- KZ      konec vertikalne zaokrožitve
- l       dolžina tirnice (m)
- ln      medtirna razdalja brez vsakih dodatnih razširitev
- le      medtirna razdalja z razširitvijo zaradi enakih ali različnih
          nadvišanj
- L       dolžina prehodnice, prehodne klančine (m)
- LIS     lepljeni izolirani stik
- Ltr     dolžina tirnega razmika
- lw      zavorna pot je premik zavorne naprave ob naletu tirnega vozila
- lwi     dolžina odseka zavorne poti i [m]
- nA      število odsekov zavorne poti
- nB      število zavornih elementov
- m       dolžina vmesne preme (m)
- NZT     neprekinjeno zavarjeni tir
- PIRS    Prometni inšpektorat Republike Slovenije
- pl      širina planuma proge
- pln     širina notranje polovice planuma
- plz     širina zunanje polovice planuma
- L(p)    povprečni dnevni obseg dela potniških lokomotiv v bruto tonah
- L(t)    povprečni dnevni obseg dela tovornih lokomotiv v bruto tonah
- R       polmer horizontalnega krožnega loka (m)
- Rmin    najmanjši dopustni polmer krožnega loka (m)
- Ro      radij odklonske smeri kretnice (m)
- Rv      polmer vertikalne zaokrožitve (m)
- s       dolžina tetive (m)
- S            koeficient odvisen od hitrosti vlakov
- SIST EN slovenski standard
- SRGT    spodnji rob glave tirnice
- SVUU    sistem varnega upravljanja upravljavca
- SV-TK   signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave
- Tf      fiktivna dnevna obremenitev
- tp      potrebna temperatura tirnice (°C)
- ts      srednja temperatura tirnice (°C)
- to      temperatura polaganja tirnic (°C)
- tv      dolžina tangente vertikalne zaokrožitve (m)
- TEN     "vseevropski železniški sistem" pomeni vseevropske konvencionalne in
          visokohitrostne železniške sisteme, kot so opredeljeni v točkah 1 in
          2 Priloge I, Direktive 2008/57/EC
- TS-Z    tehnične specifikacije za železnice
- TSI     tehnične specifikacije za interoperabilnost
- T(p)    povprečni dnevni obseg potniškega prometa v bruto tonah
- T(t)    povprečni dnevni obseg tovornega prometa v bruto tonah
- Tv      teme vertikalne zaokrožitve
- UIC     Mednarodna železniška zveza
- v       višina središča luknje od spodnje površine noge tirnice
- vp      višina predmetov na deponijah ob tiru
- Vizj    izjemna dovoljena hitrost (km/h)
- Vmax    največja dovoljena progovna hitrost (km/h)
- VO      vozno omrežje
- x       abscisa ali koordinata x (m)
- y       ordinata; ordinata zaokrožitve loma nivelete (m)
- yk      končna ordinata na vertikalni zaokrožitvi
- ZKr     začetek kretnice
- ZL      začetek krožnega loka
- ZP      začetek prehodnice
- ZZ      začetek vertikalne zaokrožitve
- W       zavorno delo zavornega tirnega zaključka
- 1:n     nagib prehodne klančine
- α       razteznostni koeficient jekla (0,0000115/K)
- Δb      razlika bočnih pospeškov (m/s2)
- Δe      povečanje medtirne razdalje
- Δf      razlika dolžine dveh sosednjih puščic
- Δhp     primanjkljaj nadvišanja (mm)
- Δhv     višek nadvišanja (mm)
- Δl      dilatacija, raztezek (mm)
- ΔS      povečanje oddaljenosti objekta od osi tira pri peronih
- Δt      temperaturna razlika (°C)
- (       kot notranjega trenja (kotna stopinja)
- μ       0,6 trenjski koeficient med lesom in betonom.

3. člen

(sestavni deli zgornjega ustroja)

(1)

Zgornji ustroj je del železniške proge, po katerem vozijo tirna vozila. Sestoji iz tirnic, tirnega pribora, pragov in tirne grede ali kot zgornji ustroj na togi podlagi kot tir brez tirne grede na betonski plošči ali jeklenih konstrukcijah ali tir na asfaltnih podlagah.

(2)

V zgornji ustroj sodijo tudi kretnice, tirna križišča, tirni zaključki, okretnice in prenosnice ter dilatacijske naprave.

(3)

Sestavni deli zgornjega ustroja, njihova oblika, kakovost, mere, prevzemni pogoji, način izdelave ter dopustne tolerance se določajo z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, z obveznimi objavami UIC, s SIST EN standardi, s tehničnimi specifikacijami TSI ter TS-Z in so odvisni od vrste proge, osne obremenitve in največje dovoljene progovne hitrosti.

(4)

Sestavni deli zgornjega ustroja se z vidika interoperabilnosti in zagotavljanja varnosti klasificirajo skladno s predpisom, ki določa sestavne dele prog za doseganje interoperabilnosti železniškega sistema, in TSI, ki določa sestavne dele prog za doseganje varnosti železniškega sistema.

4. člen

(urejenost zgornjega ustroja)

(1)

Zgornji ustroj prog podsistema infrastruktura se mora projektirati, graditi, nadgrajevati in vzdrževati tako, da se zagotovi varen in urejen železniški promet ter interoperabilnost, v kolikor je predpisana.

(2)

Pri projektiranju, gradnji, nadgradnji, obnovi in vzdrževanju zgornjega ustroja prog podsistema infrastruktura je treba poleg določil tega pravilnika upoštevati določbe zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, zakona, ki ureja graditev objektov, priznana tehnična pravila stroke in pogoje, določene z zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija, obvezne objave UIC, slovenske standarde, TSI in TS-Z ter druge tehnične predpise, ki se nanašajo na zgornji ustroj železniških prog.

(3)

Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam SIST EN standardov, ki prevzemajo harmonizirane evropske standarde, in TS-Z, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti sestavnih delov ali naprav zgornjega ustroja proge z zahtevami tega pravilnika.

(4)

Šteje se, da je zgornji ustroj proge, njegove komponente, objekti in naprave v skladu z zahtevami tega pravilnika, če ustreza v pravilniku navedenim določilom iz seznama slovenskih standardov SIST EN in TS-Z ter obveznim objavam UIC in TSI.

(5)

Za vsako komponento interoperabilnosti ali interoperabilno napravo velja, da mora biti izpeljan postopek za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo s posamezno TSI, in da mora imeti ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo. Za splošne komponente ali naprave, ki niso interoperabilne, velja, da morajo njihove lastnosti ustrezati zahtevam za vgradnjo in da morajo imeti ustrezna dokazila o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Poleg tega mora biti tudi izveden postopek preverjanja združljivosti, ki ga izvede upravljavec na stroške lastnika.

(6)

Posamezne komponente zgornjega ustroja se smejo vgrajevati v proge in vključevati v železniški promet le, če izpolnjujejo določila tega pravilnika.

5. člen

(vzdrževanje, obnova in nadgradnja)

(1)

Vzdrževanje zgornjega ustroja prog podsistema infrastrukture obsega nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc, izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema, vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu in zamenjavo v okviru vzdrževanja skladno z zakonom, ki ureja železniški promet, in zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu.

(2)

Obnova zgornjega ustroja prog pomeni vsako večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, s katerim se ne spreminja celotno delovanje podsistema.

(3)

Nadgradnja zgornjega ustroja železniških prog je večja sprememba podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema.

6. člen

(poskusno obratovanje)

(1)

Poskusno obratovanje mora biti v skladu z pravilnikom, ki ureja ugotavljanje skladnosti in izdajo dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo, in pravilnikom, ki ureja pogoje in postopek za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture.

(2)

V primeru, če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, je poleg obratovalnega dovoljenja potrebna ES-izjava o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami skladno z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu.

člen

(odstopanja od tirne širine)

II. UREDITEV TIRA V PREMI IN KRIVINI

7. člen

(nagib tirnic)

(1)

Tirnice so v tiru nagnjene proti osi tira. Nagib osi tirnice v odnosu na navpično os tira je 20:1 ali 40:1. Nagnjenost tirnice se doseže s podložnimi ploščami z nagnjeno naležno površino oziroma – pri betonskih pragih – z nagibom naležne površine praga neposredno pod tirnico.

(2)

Pri novogradnjah, nadgradnjah ter pri obnovah glavnih prog in glavnih postajnih tirov se vgrajujejo tirnice v nagibu 40:1. Pri obnovah regionalnih prog, na stranskih postajnih tirih glavnih prog ter na industrijskih tirih se lahko vgrajujejo tirnice v nagibu 20:1. Izjeme od tega pravila lahko pri obnovah obstoječih prog dovoli upravljavec.

(3)

V kretnicah in križiščih se tirnice vgrajujejo po projektni dokumentaciji ali z izvedbenim načrtom, vertikalno na ravne podložne plošče. Enako velja za zvezni tir med dvema kretnicama v primeru, da ta ni daljši od 50 m.

(4)

Prehod z dela tira, kjer so tirnice v nagibu 20:1, na del tira, kjer so tirnice brez nagiba, se izvede z vgraditvijo prehodnih podložnih plošč z 40:1 na največ dveh pragih, če ni s projektno dokumentacijo ali z izvedbenim načrtom določeno drugače. Prehodne plošče se ne vgrajujejo na stiku in ob njem in na pragih ob termitskih zvarih.

8. člen

(tirna širina)

(1)

Tirna širina je najmanjša razdalja med notranjima robovoma tirničnih glav v območju med 0 in 14 mm pod ravnino gornjih robov tirnic.

(2)

Normalna tirna širina v premi in v krožnih krivinah s polmerom R ≥ 200 m je 1435 mm.

(3)

Tirna širina v kretnicah je določena s projektno dokumentacijo ali z izvedbenim načrtom za posamezno kretnico.

(4)

V krožnih krivinah s polmerom R < 200 m tirna širina ne sme biti manjša, kot je navedeno v naslednji tabeli:

+------------------+----------------------+
|Polmer krivine v m|Najmanjša tirna širina|
+------------------+----------------------+
|  200 > R >= 175  |        1440 mm       |
+------------------+----------------------+
|  175 > R >= 150  |        1445 mm       |
+------------------+----------------------+
|  150 > R >= 125  |        1450 mm       |
+------------------+----------------------+
|  125 > R >= 100  |        1455 mm       |
+------------------+----------------------+
Tabela 1: Tirna širina v odvisnosti od krožnega radija

Razširitev tira se izvede z odmikom notranje tirnice od osi tira.

(5)

Pri krožnih lokih s prehodnico se razširjenje izvede na celotni dolžini prehodnice v stopnjah po 2 mm tako, da so odseki posameznih stopenj enako dolgi. Pri krožnih lokih brez prehodnice se razširjenje izvede v stopnjah po 2 mm po posameznem pragu. Potrebno razširjenje mora biti zagotovljeno na začetku krožnega loka.

(6)

V košarastih krivinah se razširjenje izvede tako, da se razlika v širini tira izravna v prehodnici med obema krožnima lokoma, če ni prehodnice, pa v krožnem loku z večjim polmerom.

(7)

V S-krivinah se razširjenje izvede tako, da se razlika v širini tira izravna s pomikom obeh tirnih trakov po celotni dolžini vmesne preme, če te ni, pa tako, kot je prikazano na naslednjih slikah:

&fbco;binary entityId="acce412f-cbe8-4b08-9959-c6380f1a8007" type="jpg"&fbcc;

(8)

Če vmesna prema med sosednjima krivinama ni dovolj dolga, se razlika v širini tira izvede deloma tudi v obeh krivinah. Razširjenje tira v krivinskih kretnicah se izvede po projektni dokumentaciji ali z izvedbenim načrtom. Prehod med različnimi tirnimi širinami se mora izvesti kontinuirano pred in za kretnico.

9. člen

(odstopanja od tirne širine

(1)

Dovoljena odstopanja od predpisane tirne širine (normalna tirna širina oziroma tirna širina z razširitvijo) novih in nadgrajenih ali obnovljenih tirov obstoječih prog so:

-   ± 2 mm za hitrostno stopnjo 120 km/h < V ≤ 160 km/h,
-   ± 3 mm za hitrostno stopnjo V ≤ 120 km/h za novi tir,
-   - 3 do + 5 mm za rabljeni tirni material, neodvisno od hitrostne stopnje
    in,
-   ± 1,5 mm za nove kretnice oz. po načrtu.

Dovoljena odstopanja morajo biti zagotovljena takoj po pisni izjavi izvajalca o dokončanju del na zgornjem ustroju ter izvedeni končni regulaciji tira. Meritve tirne širine morajo biti izvedene strojno, z avtomatskim zapisom v digitalni in papirni obliki ali z ročnimi merilnimi instrumenti.

(2)

Dovoljena odstopanja od normalne tirne širine pri progah v obratovanju (vključno z razširjenjem) so:

-   +30 mm za glavne proge,
-   +35 mm za regionalne proge in stranske postajne tire glavnih prog,
-   -5 mm za hitrostno stopnjo 120 km/h < V ≤ 160 km/h,
-   -7 mm za hitrostno stopnjo 80 km/h < V ≤ 120 km/h,
-   -9 mm za hitrostno stopnjo V ≤ 80 km/h.

10. člen

(minimalni polmer krožnega loka)

(1)

Normalni minimalni polmer krožnega loka pri novogradnjah prog izračunamo, v odvisnosti od največje dovoljene progovne hitrosti in z največjim dopustnim primanjkljajem nadvišanja Δhp = 80 mm ter dopustnim nadvišanjem h = 120 mm, po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="bf8a049c-b34d-4167-a6f8-ff60d180e493" type="gif"&fbcc;

(2)

Ne glede na določbe tega pravilnika, upravljavec lahko v utemeljenih primerih in na predlog projektanta nove proge odobri tudi manjši normalni polmer krožnega loka, z največjim dopustnim primanjkljajem nadvišanja Δhp = 100 mm ter dopustnim nadvišanjem h = 130 mm, po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="8dd10a65-d24b-49e8-8030-139687e39bea" type="gif"&fbcc;

(3)

Najmanjši minimalni polmer krožnega loka pri nadgradnji obstoječih prog izračunamo v odvisnosti od največje dovoljene progovne hitrosti in največjega dopustnega nadvišanja h = 160 mm ter bočnim pospeškom b = 0,75 m/s2 oziroma Δhp = 115 mm, po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="76c84b08-97dd-4f43-b1bb-4ffc0ce2fb0d" type="gif"&fbcc;

(4)

Pri projektiranju novih prog in nadgradnji obstoječih prog je minimalni polmer krožnega loka na odprti progi 300 m, na glavnih prevoznih tirih postaj pa 500 m. Kadar pri nadgradnji ni ekonomsko upravičeno doseganje v predhodnem stavku navedenih radijev, lahko upravljavec na podlagi prometno-tehničnega in ekonomskega elaborata odloči tudi drugače.

(5)

Absolutno minimalni polmer na glavnih postajnih tirih (z izjemo glavnih prevoznih tirov) je 180 m. Za prevoz vseh tirnih vozil brez omejitev mora biti radij večji ali enak 150 m. Projektiranje in izvedba radijev, manjših od 150 m, sta dovoljena ob pogoju, da se ob notranji tirnici vgradi vodilna tirnica in je lokomotivam z več kot 3-metrsko razdaljo togo vezanih osi in vagonov z več kot 4,5-metrsko razdaljo togo vezanih osi, prepovedana vožnja.

(6)

Na tirih, ki niso namenjeni javnemu železniškemu prometu (tiri v delavnicah, tiri na gradbiščih ipd.), so ob pogoju, da se ob notranji tirnici vgradi vodilna tirnica in v zunanjem tirnem traku posebna navozna tirnica, dovoljeni tudi manjši polmeri krožnih lokov, vendar ne manjši od R = 35 m. Za take konstrukcije tirov je treba izdelati projektno dokumentacijo ali izvedbeni načrt, v katerem se določijo tudi pogoji obratovanja.

11. člen

(minimalne dolžine elementov trase)

(1)

Elementi trase so prema, prehodnica, prehodna klančina, horizontalni krožni lok ter lom nivelete z ali brez vertikalne zaokrožitve.

(2)

Minimalne dolžine elementov trase so 0,4.Vmax, vendar najmanj 20 m. Pri obnovi in vzdrževanju obstoječih prog so dopustne tudi manjše, izjemne vrednosti, navedene v členih, ki obravnavajo konkretne primere. Minimalne dolžine prehodnic in prehodnih klančin ne smejo biti manjše od izračunanih po enačbah za njihove dolžine, vendar ne manjše kot 10 m.

12. člen

(višinski odnos tirnic v premi in krivinah)

(1)

V premi morata biti gornja robova tirnih trakov na enaki višini.

(2)

V krivinah je zunanji tirni trak dvignjen nad notranjim tirnim trakom za nadvišanje h.

(3)

V izjemnih primerih in po odobritvi upravljavca se nadvišanje lahko izvede tudi z delnim znižanjem notranjega tirnega traku in delnim zvišanjem zunanjega tirnega traku ali pa samo z znižanjem notranjega tirnega traku.

(4)

Dovoljeno odstopanje v medsebojni višinski legi sosednjih tirnih trakov oziroma od projektiranega nadvišanja novih ter pri obnovi ali nadgradnji obstoječih prog je ± 2 mm. Dovoljena odstopanja morajo biti zagotovljena takoj po pisni izjavi izvajalca o dokončanju del na zgornjem ustroju. Meritve tirne širine morajo biti izvedene strojno, z avtomatskim zapisom v digitalni in papirni obliki ali z ročnimi merilnimi instrumenti.

(5)

Dopustna odstopanja v medsebojni višinski legi tirnih trakov v premi oziroma od projektiranega nadvišanja, na progah v obratovanju so:

-  ±3 mm      za    V(max)  > 140 km/h,
-  ±5 mm      za    100 < V(max) ≤ 140 km/h,
-  ±8 mm      za    80 ≤ V(max) ≤ 100 km/h,
-  ±10 mm     za    V(max) < 80 km/h.

13. člen

(vegavost tira)

(1)

Vegavost tira je razlika v višini gornjih robov tirnic na dveh prečnih prerezih, na določeni dolžini tira (merni osnovi). Izrazimo jo lahko v mm na dolžinski meter ali v promilih.

(2)

Prevzemne tolerance novih, nadgrajenih in obnovljenih tirov ter tirov po izvedenih planiranih vzdrževalnih delih smejo znašati na merni bazi 6 m največ 1,5 mm/m za hitrostni razred do vključno 120 km/h oziroma 1 mm/m za hitrostni razred nad 120 do vključno 160 km/h.

(3)

Največja še dopustna vrednost vegavosti tira pri obratovanju je 4 mm/m za hitrosti V ≤ 50 km/h, za hitrosti V ( 100 km/h 3,5 mm/m, za hitrosti V > 100 km/h pa 3 mm/m.

Na osnovi gornjih dopustnih vrednosti vegavosti na merni osnovi 6 m so, ob njihovi prekoračitvi, potrebni spodaj predpisani ukrepi:

18 mm < vegavost ≤ 21 mm,     V(max) ≤ 100 km/h
21 mm < vegavost ≤ 24 mm,     max ≤ 50 km/h (rok odprave 24 ur)
        vegavost > 24 mm,     zapora tira takoj po meritvi in odprava napake)

14. člen

(bočni pospešek in razlika nadvišanj)

(1)

Bočni pospešek je pospešek, ki deluje v ravnini tirnic. Izračuna se po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="f330a91f-d8c2-42e7-96a7-a8c26c7cc803" type="gif"&fbcc;

Odnos med bočnim pospeškom b in razliko nadvišanja Δh je podan z enačbo:

&fbco;binary entityId="e90e0b5e-f995-4b30-98ee-7c4799e831c6" type="gif"&fbcc;

(2)

Dopustni pozitivni bočni pospeški oziroma primanjkljaji nadvišanj za vlake brez nagibne tehnike so:

- maksimalno na šibkih mestih    b = 0,65 m/s2      Δh(p) = 100 mm,
- maksimalno                     b = 0,75 m/s2      Δh(p) = 115 mm,
- izjemno                        b = 0,85 m/s2      Δh(p) = 130 mm.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se izjemni pozitivni bočni pospešek oziroma izjemni primanjkljaj nadvišanja, z dovoljenjem upravljavca, lahko uporabi pri nadgradnji in obnovi obstoječih prog le v posamezni krivini.

(4)

Dopustni bočni pospeški oziroma primanjkljaji nadvišanj za vlake z nizkim koeficientom nagibanja (lahki vlak):

- maksimalno na šibkih mestih    b = 0,85 m/s2       Δh(p) = 130 mm,
- maksimalno                     b = 1,0 m/s2        Δh(p) = 150 mm.

(5)

Dopustni bočni pospeški oziroma primanjkljaji nadvišanj za vlake z nagibno tehniko so:

- maksimalno na šibkih mestih    b = 1,0 m/s2         Δh(p) = 150 mm,
- maksimalno                     b = 1,8 m/s2         Δh(p) = 270 mm.

(6)

Dopustni negativni bočni pospeški oziroma presežki nadvišanj za vlake brez nagibne tehnike so za hitrostno območje do vključno 120 km/h:

- normalno         b = - 0,33 m/s2       Δh(v) = 50 mm,
- maksimalno       b = - 0,45 m/s2       Δh(v) = 70 mm,
- izjemno          b = - 0,59 m/s2       Δh(v) = 90 mm,

ter za hitrostno območje nad 120 do vključno 160 km/h:

- normalno         b = - 0,45 m/s2       Δh(v) = 70 mm,
- maksimalno       b = - 0,59 m/s2       Δh(v) = 90 mm,
- izjemno          b = - 0,72 m/s2       Δh(v) = 110 mm.

(7)

Maksimalne vrednosti presežkov nadvišanj lahko uporabimo tudi pri gradnji novih prog in nadgradnji obstoječih v zahtevnejših terenskih razmerah, kadar bi uporaba normalnih vrednosti na posameznih mestih pomenila občutno povečanje gradbenih stroškov.

(8)

Izjemne vrednosti presežkov nadvišanj se smejo uporabiti na obstoječih progah na posameznih mestih, kjer bi sicer lahko nastopile obratovalno zelo neugodne omejitve hitrosti. Uporaba teh vrednosti je dovoljena pod pogojem, da jih izkoristijo samo takšni vlaki, ki zagotavljajo varnost in udobnost kljub vrednostim, večjim od maksimalnih. Sprejemljivost takšnih izjemnih primerov je treba dokazati s poskusnimi vožnjami.

15. člen

(največje nadvišanje)

(1)

Največje dovoljeno projektirano nadvišanje je na tirih s tirno gredo 160 mm.

(2)

Največje dovoljeno projektirano nadvišanje je na tirih brez tirne grede, razen na mostovih z odprtim voziščem, 170 mm.

(3)

Na območju peronov projektirano nadvišanje ne sme biti večje od 110 mm. Utemeljene izjeme lahko dovoli upravljavec.

(4)

V notranjih krivinskih kretnicah projektirano nadvišanje ne sme biti večje od 120 mm, v zunanjih pa ne večje od 100 mm.

(5)

Nadvišanja, navedena v tem členu, se nanašajo na projektirane vrednosti brez dopustnih toleranc, predpisanih v tem pravilniku.

(6)

Zaradi nevarnosti iztirjenja torzijsko togih tovornih vagonov v majhnih krožnih krivinah naj nadvišanje pri novogradnjah, pri nadgradnjah in obnovah ne preseže vrednosti, izračunane iz naslednje enačbe:

        R-50
h  =  -------- ·[mm]
        1,5

16. člen

(izračun nadvišanja)

(1)

Normalno nadvišanje se izvede pri novogradnjah ter pri nadgradnji in obnovah obstoječih prog.

Za hitrosti do vključno 120 km/h se izračuna po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="e5ea97d2-f377-486a-8568-cfac2db5c9df" type="gif"&fbcc;

Za hitrosti nad 120 km/h se izračuna po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="6eb3d538-b4d1-4bd9-8d98-ecc0ba555dcf" type="gif"&fbcc;

Vrednosti normalnih nadvišanj po predhodnih enačbah so izračunane v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Minimalno nadvišanje se izvede pri nadgradnji in obnovi obstoječih prog v zahtevnejših terenskih razmerah. Izračuna se po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="02a76324-e03f-4fa2-8280-9877a72ec837" type="gif"&fbcc;

Vrednosti minimalnih nadvišanj po predhodni enačbi so izračunane v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

Minimalno nadvišanje, ki se izvede na šibkih mestih proge pri nadgradnji in obnovi obstoječih prog, se izračuna po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="f6a3f56b-c2ce-4c17-ad06-2978f6f5f69e" type="gif"&fbcc;

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se izjemno minimalno nadvišanje lahko izvede pri nadgradnji in obnovi obstoječih prog v posameznih krožnih lokih, v izogib prevelikega padca hitrosti in z dovoljenjem upravljavca. Izračuna se po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="4737c777-1343-41e0-a702-5d17dba67b7e" type="gif"&fbcc;

Vrednosti izjemnih minimalnih nadvišanj, izračunanih po predhodni enačbi, so izračunane v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

17. člen

(izvedba nadvišanja)

(1)

Nadvišanje tira se ne izvede:

v krivinah glavnih prevoznih tirov postaj, na katerih se ustavljajo vsi vlaki,

na stranskih postajnih tirih in, praviloma, na industrijskih tirih,

na kretnicah, razen na krivinskih kretnicah, ki so vgrajene v krivine z nadvišanji.

(2)

Polovično nadvišanje, ki pa ne sme biti manjše od minimalnega nadvišanja, se izvede v krivinah na glavnih prevoznih tirih, kjer ne ustavljajo vlaki.

(3)

Izračunane vrednosti za normalna nadvišanja se zaokrožujejo na 5 mm navzgor, lahko tudi navzdol, v kolikor pri tem bočni pospešek ne preseže vrednosti 0,65 m/s2. Izračunane vrednosti za minimalna in izjemna nadvišanja se zaokrožujejo na naslednjo višjo vrednost, deljivo s številom 5. Kakor hitro izračunano nadvišanje preseže 150 mm, je treba zaokrožitev vedno izvesti na naslednjo višjo vrednost, deljivo s številom 5.

(4)

Najmanjše nadvišanje, ki se še izvede, je 20 mm. Izračunana nadvišanja med vključno 11 in 20 mm se zaokrožujejo na 20 mm, med 0 in 10 mm pa na 0 mm.

(5)

Če je razlika v nadvišanju med posameznimi krožnimi loki košaraste krivine manjša od 30 mm, se v vsej košarasti krivini izvede enako nadvišanje. Pri tem nadvišanje v krožnem loku z manjšim polmerom ne sme biti manjše od minimalnega nadvišanja.

(6)

Minimalna dolžina odseka tira brez nadvišanja ali z enakim nadvišanjem je 0,4Vmax, vendar najmanj 20 m. Pri nadgradnji in obnovi obstoječih prog, v zahtevnejših terenskih razmerah, je dolžina takega odseka lahko 0,1Vmax, vendar najmanj 10 m.

18. člen

(prehodna klančina)

(1)

Prehod z nenadvišanega dela tira na nadvišani tir ali prehod med dvema deloma tira z različnima nadvišanjima (košaraste krivine) se izvaja postopno s prehodno klančino.

(2)

Prehodne klančine se izvajajo kot premočrtne prehodne klančine z enakim nagibom po vsej svoji dolžini. Z dovoljenjem upravljavca in na podlagi ustrezne projektne dokumentacije se lahko izvedejo tudi krivočrtne prehodne klančine, določene v standardu oSIST prEN 13803-1.

(3)

Normalni nagib prehodne klančine za gradnje in nadgradnje železniških prog znaša:

                             1: n = 1: 10 Vmax

(4)

Maksimalni nagib pri nadgradnji, obnovi in vzdrževanju obstoječih prog, v zahtevnejših terenskih razmerah, znaša:

                             1: n = 1: 8 Vmax

(5)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se izjemni maksimalni nagib pri nadgradnji, obnovi in vzdrževanju obstoječih prog lahko izvede le v zahtevnejših terenskih razmerah do hitrosti Vmax ≤ 120 km/h in le v posameznih krivinah, z odobritvijo upravljavca, in znaša:

                             1: n = 1: 6,5 Vmax

(6)

Izjemni maksimalni nagib pri nadgradnji, obnovi in vzdrževanju obstoječih prog, kjer vozijo vlaki z nagibno tehniko, znaša:

                             1: n = 1: 6 Vmax

(7)

Absolutno največji dopustni nagib prehodne klančine pri gradnjah, nadgradnjah in obnovah je 1:600, pri vzdrževanju obstoječih prog pa 1:400. Utemeljene izjeme, 1 : n = 1:500 za hitrosti V < 75 km/h, lahko dovoli upravljavec.

(8)

Najblažji nagib prehodne klančine je 1:2000, z dovoljenjem upravljavca pa 1:3000.

19. člen

(dolžina prehodne klančine)

(1)

Normalna dolžina premočrtne klančine se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="b39d24f4-e56d-4c49-9995-4813061f8de1" type="gif"&fbcc;

(2)

Minimalna dolžina premočrtne klančine se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="66c8ea3b-f585-4d57-81b5-a62b1e1744cb" type="gif"&fbcc;

(3)

Izjemna dolžina premočrtne prehodne klančine se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="9af55cf4-6511-4e27-a9e5-30125f1c10ea" type="gif"&fbcc;

Izjemna dolžina prehodne klančine se lahko uporabi le pri nadgradnji, obnovi in vzdrževanju obstoječih prog v zahtevnejših terenskih razmerah do Vmax ≤ 120 km/h in le v posameznih krivinah, z odobritvijo upravljavca.

(4)

Izračunane dolžine klančin se zaokrožijo navzgor na 1 m na obstoječih progah. Pri gradnjah in nadgradnjah se izračunane dolžine klančin lahko zaokrožijo na 5 m.

(5)

Kadar prehodnica ni dovolj dolga, se lahko prehodna klančina podaljša v krožno krivino tako, da nadvišanje na začetku krožnega loka ni manjše od minimalnega nadvišanja. Dolžina krožnega loka s polnim nadvišanjem ne sme biti krajša od 0,4Vmax, v zahtevnejših terenskih razmerah je lahko najmanj 0,1Vmax ≥ 10 m. Določilo te točke velja samo pri vzdrževanju obstoječih prog.

Za podaljšanje prehodne klančine v premo pred začetek prehodnice veljajo ista določila kot za podaljšanje prehodne klančine v krožni lok, z razliko, da dopustni višek nadvišanja ne sme biti prekoračen.

(6)

V košarastih krivinah se prehodna klančina izvede med obema krožnima lokoma, njena dolžina pa se izračuna po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="622b229e-9e72-46cd-98bd-df09b9cfed10" type="gif"&fbcc;

(7)

Kadar med krožnima lokoma prehodnica ni potrebna, se prehodna klančina izvede v krožnem loku z večjim polmerom.

(8)

Če med dvema prehodnima klančinama ni prostora za zadostno vmesno premo, se pri istosmernih krivinah lahko:

vmesna prema zamenja z ustreznim krožnim lokom,

nadvišanje v večjem krožnem loku podaljša v vmesno premo,

v vmesni premi izvede nadvišanje, ki zagotavlja zadostno dolžino odseka z enakim nadvišanjem.

(9)

Če med dvema prehodnima klančinama ni prostora za zadostno vmesno premo, se pri S-krivinah izvede križna prehodna klančina.

V primeru križne klančine notranja tirna trakova ne ostaneta na niveleti. Nadvišanje v poljubni točki križne prehodne klančine je enako višinski razliki med obema tirnima trakovoma. Niveleta med točkama KP1 in KP2 fizično ni vidna, kar pomeni, da je teoretična računska linija.

&fbco;binary entityId="f7a37c35-69dc-4b86-81cf-d14ba8253e27" type="jpg"&fbcc;

Razmerje obeh prehodnih klančin oziroma prehodnic L1 in L2 mora biti enako razmerju nadvišanja h1 in h2, in sicer:

L(1) : L(2) = h(1) : h(2)

Priporočeno je, da so dolžine prehodnic v obratnem sorazmerju s polmeri krivin:

L(1) : L(2) = R(1) : R(2)

Pri križnih klančinah mora biti nagib obeh tirnih trakov 1:n enak za obe prehodni klančini in se izračuna po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="c065c51e-2e01-42fc-96ac-da71104941ab" type="gif"&fbcc;

Na mestu stika dveh prehodnic ne sme biti loma nivelete. Klančini se ne smeta nadaljevati v krožni lok.

(10)

Določbe petega odstavka ter druge in tretje alineje osmega odstavka tega člena se ne smejo uporabljati pri gradnjah in nadgradnjah prog. Na obstoječih progah, kjer obratujejo vlaki z nagibno tehniko ali je predvideno obratovanje vlakov z nagibno tehniko, se določbe petega odstavka ter druge in tretje alineje osmega odstavka tega člena lahko uporabljajo do prve obnove ali nadgradnje zgornjega ustroja.

20. člen

(prehodnica)

(1)

Prehod iz preme v krožni lok, prehod med dvema istosmernima krožnima lokoma različnih polmerov ali med dvema nasprotno usmerjenima krožnima lokoma se izvede s prehodnico. Ukrivljenost prehodnice mora naraščati na enak način kot narašča nadvišanje v prehodni klančini, kar pomeni, da premočrtnim prehodnim klančinam ustrezajo samo prehodnice s premočrtno sliko ukrivljenosti, krivočrtnim prehodnim klančinam pa prehodnice s krivočrtno sliko ukrivljenosti.

(2)

Prehodnice s premočrtno sliko ukrivljenosti so kubična parabola, popravljena kubična parabola in klotoida.

-

kubična parabola se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="109e137c-c27e-407e-aa0a-188e4b5e10e3" type="gif"&fbcc;

-

uporablja se lahko do dolžine:

&fbco;binary entityId="c094a365-246a-4093-af8f-c801932b9b28" type="gif"&fbcc;

-

popravljena kubična parabola se uporablja za dolžine, večje od

&fbco;binary entityId="9d457a75-d8f9-471c-8d2f-21b81d6e5316" type="gif"&fbcc;

, in se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="469fe46a-c5c1-4ff1-a9e7-27f73bcfdc3d" type="gif"&fbcc;

-

klotoida se lahko uporablja ne glede na njeno dolžino, izračuna pa se po enačbi A2 = RL oziroma:

&fbco;binary entityId="7aea6783-4115-4bee-b7d6-3b6a4a8cec13" type="gif"&fbcc;

(3)

S soglasjem upravljavca je dovoljeno uporabiti tudi druge oblike prehodnih krivin, ki niso določene v drugem odstavku tega člena in so določene s standardom SIST EN 13803-1.

21. člen

(izvedba in dolžina prehodnice)

(1)

Prehodnica se mora vgraditi na odprti progi in na glavnih prevoznih tirih postaj, in sicer:

povsod, kjer je izvedena prehodna klančina;

med premo in krožnim lokom brez nadvišanja, če je izpolnjen pogoj:

&fbco;binary entityId="78f18a9a-76c9-48cd-87cf-97c0085c6aab" type="jpg"&fbcc;

med dvema istosmernima krožnima krivinama, brez vmesne preme, brez nadvišanja ali z enakim nadvišanjem, s polmerom R1 > R2, če je izpolnjen pogoj:

&fbco;binary entityId="9ecd67ce-4f03-408c-873d-78e6401a367b" type="jpg"&fbcc;

med dvema nasprotnima krožnima krivinama brez vmesne preme, brez nadvišanja ali pri vmesni premi < 0,2Vmax oziroma pri obnovah prog pri vmesni premi < 0,1Vmax oziroma manj kot 20 m ter na stranskih postajnih ter industrijskih tirih pri vmesni premi < 0,1Vmax oziroma manj kot 10 m:

&fbco;binary entityId="2b7a24bf-db54-4d1a-af3d-ed297d4112cf" type="jpg"&fbcc;

V tem primeru mora biti izpolnjen tudi geometrijski pogoj za krožne krivine z R ≤ 200 m:

&fbco;binary entityId="9749dbd4-eadd-468e-a30b-ece98cc4d788" type="gif"&fbcc;

(2)

Pri neposrednem spoju preme s krožnim lokom, pri spoju dveh istosmernih ali nasprotnih krožnih lokov prehodnica ni potrebna.

(3)

Dolžina prehodnice mora biti enaka dolžini prehodne klančine in z njo sovpadati po vsej dolžini. Ne glede na prehodno klančino, prehodnica ne sme biti krajša od:

&fbco;binary entityId="94fe1b79-b878-4910-9710-583f5b922838" type="gif"&fbcc;

(4)

Izračunane dolžine prehodnic se pri gradnjah zaokrožujejo navzgor na 5 m, pri nadgradnjah in obnovah obstoječih prog pa lahko tudi na 1 m.

22. člen

(smer tira)

(1)

Smer tira se ugotavlja z instrumenti ali z merjenjem puščic. V geometrijsko pravilnem krožnem loku morajo biti puščice na enakih tetivah enake, v prehodnici z premočrtno sliko ukrivljenosti morajo enakomerno naraščati, v premah pa morajo biti enake nič.

(2)

V krožnih lokih s polmerom R < 300 m in v prehodnicah se puščice merijo na tetivi s = 10 m, v krožnih lokih s polmerom R ≥ 300 m pa na tetivi s = 20 m.

(3)

Puščica se izračuna po naslednjih enačbah:

&fbco;binary entityId="df6cb235-5bc5-4749-aecf-a0cdf933c317" type="jpg"&fbcc;

(4)

Dopustne razlike dveh sosednjih puščic v krožnih lokih novega, nadgrajenega ali obnovljenega tira neposredno po smerni regulaciji so:

&fbco;binary entityId="f57dbcfc-c92d-482b-9329-346ff8161723" type="gif"&fbcc;

(5)

Dopustne razlike dveh sosednjih puščic v krožnih lokih v obratovanju lahko dosežejo dvakratno vrednost iz predhodnega odstavka.

(6)

Dopustna razlika med projektiranimi in dejanskimi vrednostmi dveh sosednjih puščic v prehodnici je enaka kot v četrtem odstavku tega člena.

(7)

Dopustna razlika dveh sosednjih puščic na tetivi 10 m novega, nadgrajenega ali obnovljenega tira sme biti neposredno po smerni regulaciji v premi:

± 1 mm za hitrosti V > 60 km/h

± 2 mm za hitrosti V ≤ 60 km/h

(8)

Dopustna razlika dveh sosednjih puščic na tetivi dolžine 10 m pri obratovanju sme biti pri tiru v premi:

± 2 mm za hitrosti V > 60 km/h

± 3 mm za hitrosti V ≤ 60 km/h

(9)

Dovoljene tolerance iz četrtega, petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena morajo biti zagotovljene takoj po pisni izjavi izvajalca o dokončanju del na zgornjem ustroju ter izvedeni končni regulaciji tira. Meritve smeri tira morajo biti izvedene strojno, z avtomatskim zapisom v digitalni in papirni obliki ali z ročnimi merili.

23. člen

(tirni razmik)

(1)

Tirni razmik je odsek tira, namenjen prehodu z ene na drugo medtirno razdaljo. Tirni razmik se izvede pred ali za postajnim območjem. V primeru zahtevnejših terenskih razmer se izvede v postajnem območju.

(2)

V krivini se tirni razmik izvede z skladno projektno dokumentacijo obeh sosednjih tirov, v premi pa z dvema nenadvišanima nasprotnima krožnima lokoma brez prehodnic z R = 0,5V2max in vmesno premo l ≥ 0,4Vmax (Δb = 0,153 m/s2). V zahtevnejših terenskih razmerah se tirni razmik izvede z neposrednim spojem dveh nenadvišanih nasprotnih krožnih lokov z R ≥ 0,5V2max brez vmesne preme (Δb = 0,306 m/s2).

Dolžina odseka Ltr, na katerem se izvede tirni razmik za razliko medtirnih razdalj e in vmesno premo m je:

&fbco;binary entityId="813f811f-61b3-4936-8e18-af6da40530ef" type="gif"&fbcc;

brez vmesne preme pa:

&fbco;binary entityId="02544acd-63f1-4b7a-963e-6782ac221800" type="gif"&fbcc;

24. člen

(največja dovoljena progovna hitrost v krožnih lokih)

(1)

Največjo dovoljeno progovno hitrost v krožnih lokih s poljubnim nadvišanjem izračunamo po naslednjih enačbah:

&fbco;binary entityId="3ea8d115-8c8f-40fa-bb4a-bce957d5f625" type="jpg"&fbcc;

Izjemna največja dovoljena hitrost se lahko uvede pri nadgradnjah, obnovah in vzdrževanju le v posameznih krožnih lokih in z dovoljenjem upravljavca.

(2)

V posameznih krivinah obstoječih prog z R > 250 m, z brezhibno urejenim zgornjim ustrojem, brez šibkih mest in ob predhodno izvedenih preskusih v skladu z objavo UIC 518 lahko upravljavec izjemoma in le za določena vozna sredstva odobri uporabo bočnega pospeška do 1m/s2, za katerega izračunamo izjemno hitrost po formuli:

&fbco;binary entityId="df5abd67-37a5-4e26-af68-16db5a039910" type="gif"&fbcc;

(3)

Največjo dovoljeno progovno hitrost v odvisnosti od strmine premočrtne prehodne klančine izračunamo po naslednjih enačbah:

&fbco;binary entityId="8e68267f-08f7-4e12-ade1-60071aa90243" type="gif"&fbcc;

Izjemoma za potniške vlake v posameznih krožnih lokih:

&fbco;binary entityId="7da0e854-e1b5-49a1-8cf5-532eb6f7a41f" type="gif"&fbcc;

(4)

Največja dovoljena progovna hitrost v krožnih lokih brez prehodnic in brez nadvišanja se izračuna po enačbah, navedenih v naslednji tabeli:

&fbco;binary entityId="6b669adf-a8fd-4dcb-aabf-9fa3579fdc0a" type="jpg"&fbcc;

(5)

Največja dovoljena progovna hitrost v prehodnici s premočrtno sliko ukrivljenosti se v odvisnosti od dolžine prehodnice in primanjkljaja nadvišanja izračuna po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="7d415e75-0cd7-49a6-b04a-a88d8c8c28a0" type="gif"&fbcc;

(6)

Vrsta, oblika in način postavljanja signalnih znakov na mestih spremembe največje dovoljene progovne hitrosti so določeni s Signalnim pravilnikom.

25. člen

(sprememba nagiba nivelete)

(1)

Največji dovoljeni vzdolžni nagib nivelete na odprti progi obnovljenih in nadgrajenih obstoječih glavnih in regionalnih prog je 25 ‰.

(2)

Za gradnje glavnih prog za mešani promet je dovoljen največji vzdolžni nagib 12,5 ‰, izjemoma na zahtevnejših terenskih razmerah 17,5 ‰.

(3)

Največji dopustni nagib nivelete na postajnih tirih, na katerih so vagoni lahko odstavljeni brez pripetega vlečnega sredstva, je v premi 1 ‰, v krivini pa do 2,5 ‰, odvisno od polmera krožnega loka. Dopustni nagib nivelete postaje, v odvisnosti od polmera krožnega loka, se izračuna po naslednji formuli:

&fbco;binary entityId="90855638-fcd1-48af-b4bf-cb52d7b8f78d" type="gif"&fbcc;

Upravljavec lahko pri nadgradnji podsistema ali dela podsistema na podlagi prometno-tehničnega, prometno-tehnološkega in ekonomskega elaborata dovoli večje nagibe postajnih tirov od izračunanih v prejšnjem odstavku, vendar le, če so predvideni posebni ukrepi zavarovanja pred utekom vozil.

Nagib tirov ob peronih za potnike, kjer je predvideno redno dodajanje in odstavljanje potniških vagonov, ne smejo biti večji od 2,5 ‰.

(4)

V predorih mora biti nagib nivelete vsaj 2 ‰ pri dolžini predora do 1000 m oziroma 4 ‰ pri dolžini predora več kot 1000 m.

(5)

Lom nivelete se mora vertikalno zaokrožiti, kadar je razlika med dvema sosednjima nagiboma pri nadgradnji obstoječih prog večja od 2 ‰, pri novogradnjah prog pa, kadar je razlika večja od 1 ‰.

(6)

Lomi nivelete se zaokrožijo z vertikalnim krožnim lokom, in sicer:

&fbco;binary entityId="f07cb0c9-3312-4e6e-a1fd-57dabd1e8ed8" type="gif"&fbcc;

(7)

V območju prometnih mest na regionalnih progah se lom nivelete zaokrožuje s polmerom Rv ≥ 1000 m.

(8)

Na ranžirnih postajah se lahko lom nivelete zaokroži tudi z manjšim polmerom, ki pa ne sme biti manjši od Rv = 750 m, na vrhu drče pa ne manjši od Rv = 300 m.

(9)

Zaokrožitev loma nivelete ne sme sovpadati s kretnicami, križišči, dilatacijskimi napravami, okretnicami, čistilnimi jamami, tirnimi tehtnicami, prehodnicami, prehodnimi klančinami in mostovi brez tirne grede. Začetek oziroma konec zaokrožitve loma nivelete mora biti oddaljen najmanj 5 m od naštetih naprav in objektov. Izjemoma se zaokrožitve lahko zadržijo na obstoječih progah tudi v prehodni klančini ali v prehodnici, če je takšna rešitev neizogibna in utemeljena. Radij zaokrožitve mora v tem primeru biti vsaj Rv = 0,50 V2max, vendar najmanj 5000 m. Izjemoma lahko kretnica sovpada z zaokrožitvijo vse do nagiba i = 10 ‰, če se lom nivelete zaokroži s polmerom Rv ≥ 10000 m na glavnih tirih ali z Rv ≥ 5000 m na stranskih tirih. Prav tako lahko mostovi brez tirne grede sovpadajo z zaokrožitvijo v primeru konveksne vertikalne krivine, če je polmer zaokrožitve Rv ≥ 10000 m.

(10)

Dolžina tangente vertikalne zaokrožitve se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="814b17c7-e03f-4f06-bd62-90a1719ffa86" type="jpg"&fbcc;

Znak plus (+) v enačbi na skici se upošteva pri prehodu z vzpona v padec in obratno, znak minus (-) pa pri prehodu z vzpona na vzpon ali s padca na padec, s tem, da se nagibi upoštevajo v absolutnih vrednostih.

(11)

Ordinate zaokrožitve loma nivelete se merijo od tangente in se izračunajo po obrazcu:

&fbco;binary entityId="dac75355-bad5-4ae6-8512-77bf456a08b1" type="gif"&fbcc;

(12)

Za TEN proge je treba upoštevati določbe TSI za infrastrukturni podsistem, ki obravnava maksimalni nagib nivelete.

III. SVETLI PROFIL

26. člen

(definicija in vrste svetlih profilov)

(1)

Svetli profil je omejena, na tir pravokotna ravnina, katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema, s sečiščem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino, ki jo tvorita gornji površini obeh sosednjih tirnic. V svetli profil ne smejo segati deli posameznih postrojev proge, objektov, signalov, progovnih oznak, deponiranega materiala in drugih predmetov.

(2)

Razlikujemo normalni svetli profil, minimalni svetli profil in svetli profil GC. Vsi navedeni profili temeljijo na kinematični podlagi in so izdelani v skladu z metodologijo, ki je predpisana v SIST EN 15273-3 in objavah UIC 505 in 506. Mere v tem pravilniku navedenih profilov veljajo za preme in krivine z R ≥ 250 m.

(3)

Za polmere krivin z R < 250 m se polširine vseh svetlih profilov povečajo za razširitev po naslednji tabeli:

+---------------+--------------------+--------------------+-----------------+
|Polmer krivine |   Notranja stran   |   Zunanja stran    |   Prostor za    |
|      (m)      |  svetlega profila  |  svetlega profila  |  vozno omrežje  |
|               |        (mm)        |        (mm)        |      (mm)       |
+---------------+--------------------+--------------------+-----------------+
|      250      |         0          |         0          |        0        |
+---------------+--------------------+--------------------+-----------------+
|      225      |         25         |         30         |       10        |
+---------------+--------------------+--------------------+-----------------+
|      200      |         50         |         65         |       20        |
+---------------+--------------------+--------------------+-----------------+
|      190      |         65         |         80         |       25        |
+---------------+--------------------+--------------------+-----------------+
|      180      |         80         |        100         |       30        |
+---------------+--------------------+--------------------+-----------------+
|      150      |        135         |        170         |       50        |
+---------------+--------------------+--------------------+-----------------+
|      120      |        335         |        365         |       80        |
+---------------+--------------------+--------------------+-----------------+
|      100      |        530         |        570         |       110       |
+---------------+--------------------+--------------------+-----------------+
Vmesne vrednosti iz zgornje tabele se smejo linearno interpolirati.
Tabela 3: Povečanje polširin svetlega profila v odvisnosti od radia krivine

27. člen

(normalni svetli profil)

(1)

Normalni svetli profil je treba upoštevati pri vzdrževanju, nadgradnjah in obnovah obstoječih prog. Njegove mere in oblika za polmere krivin, večjih od 250 m, so razvidne v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Leva polovica skice svetlega profila velja za odprto progo, glavne prevozne tire in glavne postajne tire, namenjene potniškim vlakom, desna polovica skice pa za druge tire.

(2)

Normalni svetli profil se sestoji iz površine, ki mora biti zagotovljena za prevoz železniških vozil ob upoštevanju horizontalnih in vertikalnih nihanj, tirnih toleranc ter minimalne oddaljenosti delov vozne mreže pod napetostjo in dodatnih površin A in B, v katerih se, pod posebnimi pogoji, lahko nahajajo določeni objekti, deponirani material ali stabilne naprave.

(3)

V območje »A« lahko segajo naprave in objekti, ki so potrebni pri izvajanju železniškega prometa (peroni, nakladalne klančine, ranžirne naprave in stebri vozne mreže), ter drugi predmeti in naprave pri gradbenih delih, ob pogoju, da so zagotovljeni skladno z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu, ustrezni varnostni ukrepi.

(4)

V območje »B« lahko segajo naprave, deponirani material in začasni objekti pri gradbenih delih na progi, ob pogoju, da so zagotovljeni skladno zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu, ustrezni varnostni ukrepi.

(5)

Območji A in B se ne upoštevata pri tirih na okretnicah in prenosnicah, pri vratih lokomotivskih depojev in delavnic za tirna vozila, ob silosih, pri kontrolnih nakladalnih profilih, na tirnih tehtnicah, ob nakladalno-razkladalnih žerjavih in ob drugih nakladalno-razkladalnih napravah.

(6)

V obnovljenih in nadgrajenih predorih in v predorskih predusekih se polovične širine normalnega svetlega profila lahko zmanjšajo na 1900 mm, če so zagotovljene posebne reševalne poti.

(7)

Minimalni odmik najbližjega roba signala ali stebra vozne mreže od osi tira pri vzdrževanju, nadgradnjah in obnovah obstoječih prog, je 2200 mm (območje »B«).

(8)

Dodatni profil nad koto 4800 mm velja le za elektrificirane proge in je namenjen za namestitev kontaktnega vodnika vozne mreže in za prehod odjemnika toka vlečnih vozil.

(9)

Potreben prostor za montažo vozne mreže, ki ga je treba zagotoviti nad svetlim profilom, je odvisen od zasnove premostitvenega objekta, njegove lokacije (odprta proga, prometna mesta), konstrukcije vozne mreže in dispozicije drogov vozne mreže in se določi s projektno dokumentacijo vozne mreže na premostitvenem objektu.

28. člen

(spodnji del svetlega profila)

(1)

Spodnji del svetlega profila je enak za vse profile, navedene v tem pravilniku, in je razviden iz naslednjih slik:

a)

pri tirih, po katerih lahko vozijo vsa vozila

&fbco;binary entityId="9913a2a5-9666-44d3-8422-bbd4664c796d" type="jpg"&fbcc;

b)

pri tirih, po katerih lahko vozijo izključno vozila, ki jim ni potrebno izpolnjevati pogojev iz točke a) (drče)

&fbco;binary entityId="93f892d9-b07f-4e90-a122-dbe9a45fbdb9" type="jpg"&fbcc;

(2)

Normalna globina žleba za prehod kolesnega venca, merjena od GRT, mora biti na nivojskih prehodih v mejah od 42 do 45 mm, na kretnicah pa v mejah od 48 do 51 mm. Absolutna minimalna globina žleba je 38 mm.

(3)

Širina prostora za prehod kolesnih obročev »a« je za predmete, ki so fiksno vezani s tirnico, najmanj 135 mm, za druge nepremične predmete pa najmanj 150 mm.

(4)

Minimalna širina žleba za prehod kolesnih vencev »b« mora biti:

pri kolesnih vodilih na kretnicah in tirnih križiščih 41 mm

na nivojskih prehodih najmanj 45 mm

v vseh drugih primerih pri tiru v premi najmanj 70 mm

v vseh drugih primerih pri tiru v krivini največ 85 mm

(5)

Razdalja med vodilno in vozno tirnico v krivini z R<175 m mora biti najmanj:

pri polmeru krivine 175 > R ≥ 150 m 45 mm

pri polmeru krivine 150 > R ≥ 125 m 50 mm

pri polmeru krivine 125 > R ≥ 100 m 55 mm

(6)

Razdalja med vozno in varnostno tirnico na premostitvenih objektih mora biti:

Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog

Časovnica