Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na zaviranje (št. 13.09)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 55-3165/1996, stran 4566 DATUM OBJAVE: 4.10.1996

RS 55-3165/1996

3165. Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na zaviranje (št. 13.09)
Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju cestnih vozil glede na zaviranje (št. 13.09)
1 SPLOŠNO

1.

1 Vozila kategorij* M, N in O morajo biti homologirana skladno s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE

2.

1 Ta odredba se nanaša na zaviranje motornih vozil kategorij M in N ter priklopnih vozil kategorije O. Pojem “priklopno vozilo” vključuje tudi polpriklopna vozila, če ni posebej navedeno drugače.

2.

2 Določila te odredbe ne veljajo za:

2.

2.1 vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost ni večja od 25 km/h;

2.

2.2 priklopna vozila, ki ne smejo biti priklopljena na vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost je večja od 25 km/h;

2.

2.3 vozila, prirejena za telesno prizadetega voznika.
3 ZAHTEVE

3.

1 Splošne zahteve

3.

1.1 Zavorna instalacija

3.

1.1.1 Vsi deli vozila, ki lahko vplivajo na zaviranje, morajo biti konstruirani, izdelani in vgrajeni tako, da kljub morebitnim vibracijam in drugim vplivom omogočajo, da vozilo ob normalni rabi ustreza zahtevam te odredbe.

3.

1.1.2 Še posebej mora biti zavorna instalacija konstruirana, izdelana in vgrajena tako, da uspešno kljubuje vplivom korozije in staranja, ki jim je izpostavljena.

3.

1.1.3 Zavorne obloge ne smejo vsebovati azbesta.

3.

1.2 Zahteve, ki jim mora ustrezati zavorna instalacija

3.

1.2.1 Delovno zaviranje
Delovno zaviranje mora pri vseh hitrostih in obremenitvah vozila ter na vseh vzponih in spustih omogočati nadzor gibanja vozila in zanesljivo, hitro in učinkovito ustavitev. Delovanje delovnega zaviranja mora biti prilagodljivo potrebam. Voznik mora doseči želeni učinek zaviranja s svojega sedeža, ne da bi za to moral odmakniti roke s krmilne naprave.

3.

1.2.2 Pomožno zaviranje
Pomožno zaviranje mora omogočati zaustavitev vozila v primerni razdalji, če odpove delovno zaviranje. Delovanje mora biti stopnjevano. Voznik mora doseči želeni učinek zaviranja s svojega sedeža, pri tem pa mora vsaj z eno roko držati krmilno napravo. Pri tem se predpostavlja, da pri delovnem zaviranju hkrati ne nastopi več kot ena motnja.

3.

1.2.3 Parkirno zaviranje
Parkirno zaviranje mora zadrževati vozilo v mirovanju tudi, ko voznik ni prisoten. Učinkovati mora tudi na strmini (na vzponih in spustih). Vsi zavorni elementi morajo biti v tem primeru izključno pod vplivom mehanične sile. Voznik mora doseči polni učinek tega zaviranja s svojega sedeža, pri tem je treba upoštevati izjeme za priklopna vozila, navedena v točki 3.2.2.10.
Hkratna vključitev parkirne zavore na vlečnem vozilu in pnevmatske zavore na priklopnem vozilu je dovoljena samo pod pogojem, da ima voznik možnost v vsakem primeru zagotoviti, da je učinek parkirnega zaviranja celotne skupine vozil, ki ga ustvarjajo samo mehanični elementi, zadovoljiv.

3.

1.2.4 Pnevmatske povezave med vlečnim in priklopnim vozilom
Pri pnevmatskih zavornih napravah mora biti povezava med vlečnim in priklopnim vozilom dvo- ali večvodna. Na vsak način pa mora že dvovodna povezava zagotoviti izpolnjevanje vseh zahtev te odredbe. Zaporni elementi, ki ne delujejo samodejno, niso dovoljeni.
Pri zglobnih vozilih morajo biti gibljivi deli vodov del vlečnega vozila, v vseh drugih primerih pa del priklopnega vozila.

3.

2 Lastnosti zavorne instalacije

3.

2.1 Vozila kategorij M in N

3.

2.1.1 Zahteve za delovno, pomožno in parkirno zaviranje veljajo za celoto zavornih naprav nekega vozila.

3.

2.1.2 Naprave za delovno, pomožno in parkirno zaviranje imajo lahko skupne dele, če izpolnjujejo naslednje predpise.

3.

2.1.2.1 Obstajati morata najmanj dve med seboj ločeni napravi za aktiviranje zavor, ki morata biti vozniku lahko dosegljivi. Pri vseh kategorijah vozil, z izjemo M2 in M3, mora biti vsaka naprava za aktiviranje zavor (razen naprave za aktiviranje retarderja – upočasnjevalne naprave) izvedena tako, da se pri sprostitvi vrne v izhodiščno lego. Ta zahteva ne velja za napravo za aktiviranje parkirne zavore, ko je mehanično blokirana v delovnem položaju.

3.

2.1.2.2 Naprava za aktiviranje delovne zavore mora biti ločena od naprave za aktiviranje parkirne zavore.

3.

2.1.2.3 Če imata delovna in pomožna zavora skupno napravo za aktiviranje, se povezava med to napravo za aktiviranje in različnimi prenosnimi elementi ne sme po določenem času delovanja spreminjati.

3.

2.1.2.4 Če imata delovna in pomožna zavora skupno napravo za aktiviranje, mora biti parkirna zavora izvedena tako, da jo je mogoče uporabiti tudi med vožnjo.
Ta zahteva pa ne velja, če je mogoče – tudi samo delno, delovno zavoro vozila aktivirati z neko dodatno napravo za aktiviranje.