Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o arbitražnem postopku pred stalno arbitražo pri GZS
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 63-2330/1993, stran 3097 DATUM OBJAVE: 19.11.1993
VELJAVNOST: od 4.8.1993 do 27.4.2000 / UPORABA: od 4.8.1993 do 27.4.2000
RS 63-2330/1993
Verzija
3 / 5
Čistopis se uporablja od 28.4.2000 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
2330. Pravilnik o arbitražnem postopku pred stalno arbitražo pri GZS
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na seji dne 27. 7. 1993 na podlagi 19. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije sprejel
PRAVILNIK
o arbitražnem postopku pred stalno arbitražo pri GZS
o arbitražnem postopku pred stalno arbitražo pri GZS
1. člen
Stalna arbitraža je samostojna in neodvisna institucija, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Notranja organizacija Stalne arbitraže je urejena s pravilnikom, ki ga sprejme pristojni organ Gospodarske zbornice Slovenije.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
2. člen
Uporabljeni izrazi
V tem pravilniku izrazi pomenijo:
1.
“Stalna arbitraža“ je skrajšano ime za stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije.
2.
"senat" je arbiter posameznik ali arbitražni senat, sestavljen iz treh arbitrov;
3.
"arbitražni sporazum" je pisna arbitražna klavzula, ki je del glavne pogodbe ali samostojna pogodba o pristojnosti razsodišča;
4.
"arbitražna odločba" je odločitev senata o predmetu spora.
3. člen
Pristojnost
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za spore, za katere je bila dogovorjena pristojnost razsodišča in ki izhajajo iz pravic, s katerimi stranke prosto razpolagajo, če za te spore ni določena izključna pristojnost sodišča.
4. člen
Uporaba pravilnika
Določbe tega pravilnika veljajo za domače spore in za spore z mednarodnim elementom, če ni glede posameznih vprašanj v tem pravilniku drugače določeno.
5. člen
Arbitražni sporazum
Arbitražni sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki in se lahko sklene glede določenega spora ali za bodoče spore iz določenega pravnega razmerja.
Arbitražni sporazum je sklenjen v pisni obliki tudi z izmenjavo pisem, telegramov, teleksov ali drugih telekomunikacijskih sredstev, ki omogočajo pisni dokaz o sklenjenem sporazumu.
Arbitražni sporazum je veljavno sklenjen tudi tedaj, če je določba o pristojnosti razsodišča vključena v splošne pogoje za sklenitev pravnega posla.
Da je arbitražni sporazum sklenjen, se šteje tudi tedaj, če je sklenjen z izmenjavo tožbe, v kateri tožnik zatrjuje, da je bil sklenjen pisni sporazum, in odgovora na tožbo, v katerem toženec tega ne zanika.
6. člen
Učinek sporazuma o arbitraži
Če sta se stranki dogovorili, da spor predložita razsodišču, se šteje, da sta pristali na določila tega pravilnika, razen če sta se glede posameznih vprašanj sporazumeli drugače.
Posamezna določila tega pravilnika se ne uporabljajo, če so v nasprotju s pravom, ki se uporablja za postopek in ga stranki z dogovorom ne moreta spremeniti.
7. člen
Odrek pravilom
Da se je stranka odrekla pravici ugovarjati zaradi kršitve tega pravilnika, se šteje, če je vedela, da kdo ni ravnal v skladu z njim, pa je kljub temu še naprej sodelovala v postopku, ne da bi zaradi te kršitve takoj ugovarjala.
8. člen
Pasivnost stranke
Če kakšna od strank noče sodelovati v postopku pred razsodiščem, izpolnjeni pa so vsi pogoji, ki jih določa ta pravilnik, se postopek nadaljuje brez njenega sodelovanja.
9. člen
Ugovor pristojnosti
V ugovoru o nepristojnosti razsodišča lahko stranka ugovarja tudi neobstoj ali neveljavnost arbitražnega sporazuma.
Stranka lahko uveljavlja ugovore iz 1. odstavka najkasneje v odgovoru na tožbo, če gre za nasprotno„tožbo, pa v odgovoru na nasprotno tožbo.
Če stranka uveljavlja ugovore iz prvega in drugega odstavka pred konstituiranjem senata, o njih odloči sekretar razsodišča. Stranka lahko sklepu ugovarja v 8 dneh po njegovem prejemu. O ugovoru dokončno odloča predsedstvo razsodišča.
Po konstituiranju senata o vseh ugovorih odloča le-ta, in sicer s posebnim sklepom ali pa odločitev vključi v razsodbo.
Ugovor, da arbitražni senat prekoračuje meje svoje naloge, mora stranka podati takoj, ko ta pokaže tak namen, tj. takoj, ko začne obravnavati predmet, za katerega stranka meni, da presega njegova pooblastila.
Kadar je arbitražni sporazum del pogodbe, njena neveljavnost ne vpliva na veljavnost arbitražnega sporazuma.
Če je razsodišče sklenilo, da ni pristojno, mora vse nastale stroške poravnati stranka, ki je sprožila postopek.
10. člen
Merodajno pravo
V sporih z mednarodnim elementom senat uporabi pravo, ki sta ga stranki določili kot merodajno za vsebino spora. Če stranki tega nista določili, senat uporabi pravo v skladu s kolizijskimi pravili, katerih uporabo šteje za primerno.
Senat odloča po pravičnosti (kot "amiable compositeur" ali "ex aequo et bono") samo, če sta ga stranki za to izrecno pooblastili in če pravo, ki velja za arbitražni postopek, to dopušča.
11. člen
Kraj arbitražnega postopka
Če se stranki ne dogovorita za drug kraj na območju Republike Slovenije, se za kraj arbitražnega postopka šteje sedež razsodišča.
Ne glede na določbo 1. odstavka lahko senat, upoštevaje okoliščine primera, odloči, da se posamezna procesna dejanja opravijo izven sedeža razsodišča.
12. člen
Jezik arbitražnega postopka
V Sporih z mednarodnim elementom mora senat v primeru, da se stranki nista o tem sporazumeli, takoj po konstituiranju določiti, v katerem jeziku bo tekel postopek.
Senat lahko odloči, da se posamezni dokazi uporabijo tudi, če so v jeziku, ki ni jezik postopka, če to glede na okoliščine šteje za primerno.
13. člen
Vročanje
Če se stranke ne dogovorijo drugače se za vsako pisanje šteje, da je bilo prejeto, če je bilo naslovniku vročeno osebno na sedežu stalne arbitraže, ali po pošti s priporočenim pismom s povratnico v njegovem prebivališču, na sedežu ali na naslovu za obveščanje po pošti.
Če vročitve po pošti ni bilo mogoče opraviti po prvem odstavku tega člena niti po razumnih poizvedbah, se bo pisanje štelo za prejeto, če je bilo poslano na naslovnikov zadnji znani naslov, ki ga je navedla stranka, pod pogojem, da je na pošiljki poslani s priporočenim pismom s povratnico ali z drugimi sredstvi izkazan poskus vročitve.
Pisanje se šteje za prejeto tistega dne, ko je bilo vročeno naslovniku na način opisan v prvem in drugem odstavku tega člena.
Če naslovnik zavrne sprejem pisanja, se šteje, da je vročitev opravljena, če je na vročilnici izkazan datum zavrnitve sprejema in podpis vročevalca.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, razen če stranka ni izrecno pisno zahtevala kaj drugega.
II. ARBITRI Splošno
14. člen
Za arbitra je lahko imenovana oseba, ki ima posebno znanje in izkušnje s pravnega, ekonomskega ali drugega ustreznega področja.
Vsak imenovani arbiter mora biti in ostati neodvisen od strank v postopku.
Oseba, ki je predlagana za arbitra, je dolžna obvestiti vse tiste, ki zaradi njenega možnega imenovanja stopijo z njo v stik, o vseh okoliščinah, ki bi lahko povzročile upravičen dvom o njeni nepristranosti in neodvisnosti.
Arbiter, ki je že imenovan, mora o teh okoliščinah obvestiti stranki in sekretarja razsodišča.
15. člen
Sestava senata
Spore lahko rešuje arbiter posameznik ali arbitražni senat, sestavljen iz treh članov.
Za arbitra je lahko imenovana oseba s stalne liste arbitrov stalne arbitraže ali druga oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika.
Za predsednika arbitražnega senata ali arbitra posameznika je mogoče imenovati samo arbitra izmed oseb s stalne liste arbitrov stalne arbitraže.
Imenovani arbiter mora v roku 10 dni od prejema obvestila o imenovanju posredovati stalni arbitraži pisno izjavo, da sprejema funkcijo arbitra.
16. člen
Imenovanje arbitra posameznika v domačih sporih
Arbiter posameznik rešuje spore o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 25.000 EUR, razen če se stranki dogovorita drugače.
Če stranki nista soglasni glede arbitra posameznika, ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
17. člen
Imenovanje arbitražnega senata v domačih sporih
Če vrednost spora presega 25.000 EUR, se imenuje arbitražni senat, razen če se stranki dogovorita drugače.
Če se stranki dogovorita, da bo spor reševal arbitražni senat, tožeča stranka imenuje arbitra v tožbi, tožena stranka pa najkasneje v odgovoru na tožbo. Imenovana arbitra imenujeta predsednika senata v 10 dneh od prejema obvestila o imenovanju, drugače ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
Če ena ali obe stranki ne imenujeta arbitrov v roku, določenem v drugem odstavku, ju imenuje predsednik stalne arbitraže.
18. člen
Imenovanje senata v sporih z mednarodnim elementom
V sporih z mednarodnim elementom odloča arbitražni senat ne glede na vrednost spora, razen če sta se stranki dogovorili, da bo spor reševal arbiter posameznik.
Tožeča stranka imenuje arbitra v tožbi, tožena stranka pa najkasneje v odgovoru na tožbo. Imenovana arbitra imenujeta predsednika arbitražnega senata v 30 dneh od prejema obvestila o imenovanju.
Če ena ali obe stranki ne imenujeta arbitrov ali če imenovana arbitra ne imenujeta predsednika senata v rokih, določenih v drugem odstavku tega člena, jih imenuje pooblaščenec za imenovanje.
Če sta se stranki dogovorili, da bo spor reševal arbiter posameznik in se ne moreta sporazumeti glede njegovega imenovanja, ga imenuje pooblaščenec za imenovanje.
19. člen
Imenovanje skupnega arbitra v primeru sosporništva
Če je v sporu, v katerem je na strani tožeče stranke ali tožene stranke udeleženih več strank, ki se ne morejo sporazumeti o skupnem arbitru, ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
V sporih z mednarodnim elementom v primeru, ko se stranke ne morejo sporazumeti o skupnem arbitru, le-tega imenuje pooblaščenec za imenovanje.
20. člen
Pooblaščenec za imenovanje
Stranke lahko sporazumno določijo pooblaščenca za imenovanje.