Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike...

794. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2013–junij 2014 (DeUDIEU1314)

Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10) je Državni zbor na seji dne 7. marca 2013 sprejel

D E K L A R A C I J O
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2013–junij 2014 (DeUDIEU1314)

Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter vloge Republike Slovenije kot njene članice,

ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kakor so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

v želji po razvidnih ciljih Republike Slovenije v institucijah EU, še zlasti v Svetu,

ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta (1. januar 2013–30. junij 2014) in Delovnega programa Komisije za leto 2013,

ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija,

DRŽAVNI ZBOR s to deklaracijo

sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov EU v obdobju januar 2013–junij 2014, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.

Prizadevanja za izhod iz krize so priložnost za Republiko Slovenijo, za nov in poglobljen trajnostno usmerjen razvoj v okviru EU.

Za Republiko Slovenijo kot državo članico EU prinaša prihajajoče enoinpolletno obdobje nove in velike izzive. Čas krize je prinesel spremembe v temeljnih pogojih delovanja evropskega in slovenskega gospodarstva, cena slovenskega zadolževanja narašča, zagotavljanje trajne gospodarske rasti je čedalje večji izziv, na finančnih trgih se pojavlja vse večja diferenciacija držav članic EU. Prav tako smo soočeni z omejenimi oziroma čedalje dražjimi naravnimi viri, priče smo velikim spremembam v okolju in posledicam človekovega pritiska na okolje, ki močno vplivajo na gospodarstvo in kmetijstvo ter na splošno počutje in zdravje državljanov. EU doživlja nove preizkušnje, potrebne so spremembe v njenem delovanju in ustroju.

Kljub težavnim razmeram se lahko nadejamo dejstva, da kriza prinaša tudi izzive, tako glede razvojnih paradigem kot tudi paradigem makroekonomskega razvoja, ki jih Republika Slovenija lahko izkoristi kot dejavna in enakopravna država članica EU. Za to bo uporabila vse vzvode, ki jih nudi EU, še zlasti njen pravni in institucionalni okvir, vire financiranja in njeno vlogo globalnega akterja.

Republika Slovenija želi dejavno prispevati k razpravi o reformi EU in njenih institucij, saj je njihovo učinkovito delovanje pogoj za napredek držav članic.

Finančna in gospodarska kriza ter spreminjajoče se razmere v mednarodni skupnosti so izzvale nov premislek o prihodnosti EU ter predloge za prenovitev njene institucionalne ureditve. Sintagmo »več Evrope« v Republiki Sloveniji razumemo kot globljo integracijo – ekonomsko, monetarno, javnofinančno in politično; v tem okviru pa večjo učinkovitost, konkurenčnost in demokratičnost EU.

Razpravo o prihodnji ureditvi EU je treba voditi v vseh državah članicah EU kot najširšo možno razpravo, v kateri morajo dejavno sodelovati državljani kot temelj nadnacionalne skupnosti. Le tako bo imel proces preoblikovanja potrebno demokratično legitimnost. Ne glede na to, za kakšno obliko prihodnje Unije se bomo države članice uspele dogovoriti v prihodnjih nekaj letih, je pomembno, da se ne odpovemo nobeni od temeljnih vrednot, do katerih nas je pripeljal zgodovinski razvoj Evrope in ki so v današnjem času ena od najbolj prepoznavnih značilnosti njene identitete.

Na dileme nadaljnjega razvoja EU moramo v Republiki Sloveniji najti odgovore v odprti javni razpravi z udeležbo civilne družbe ter strokovne in splošne javnosti. Vključenost javnosti v to razpravo je še toliko bolj pomembna v letu 2013, evropskem letu državljanov. Samo široka razprava z vsemi pomembnimi deležniki slovenske družbe bo prinesla široko sprejeto vizijo o vlogi Republike Slovenije v EU in njeni prihodnosti. V tem pogledu si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za večjo preglednost delovanja EU, saj je dostop do dokumentov institucij EU odslej tudi ena od temeljnih državljanskih pravic.

Pomemben vidik dobrega delovanja EU so njene učinkovite institucije, delujoče v skladu s pristojnostmi, ki jih določa temeljna zakonodaja, v njih pa morajo biti uravnoteženo zastopane vse države članice. V letu 2014, ki bo leto evropskih volitev, v Republiki Sloveniji pričakujemo, da bo to ponovna priložnost za poglobljeno evropsko razpravo, v kateri bodo svojo vlogo oblikovanja evropske politične zavesti morale odigrati tudi evropske politične stranke.

Republika Slovenija ostaja zagovornica nadaljnjega poglabljanja ekonomske in monetarne unije s postavitvijo jasnih pravil delovanja, kar bo pripomoglo k finančni stabilnosti in krepitvi gospodarstva.

Del novih obrisov prihodnje EU že nastaja z vizijo in udejanjanjem v celoti delujoče ekonomske in monetarne unije (v nadaljnjem besedilu: EMU). EU je od začetka finančne in dolžniške krize naredila pomembne korake na poti k zagotovitvi finančne stabilnosti območja evra ter celotne EU. Vendar pa doslej izvedeni ukrepi še niso povrnili zaupanja na finančnih trgih. Finančna kriza je razgalila nekatere pomanjkljivosti v ustroju enotnega valutnega območja, ki nima enake stopnje integracije na ekonomskem, fiskalnem in bančnem področju. Republika Slovenija zato podpira poglabljanje in krepitev EMU s ciljem dosegati močnejšo in vzdržno gospodarsko rast, zaposlovanje in socialno kohezijo. Da bi ohranili enotni trg, mora biti celoten proces vzpostavljanja poglobljene EMU odprt in pregleden tudi za države članice, ki niso del območja evra, pri tem pa morajo biti države območja evra pripravljene sprejeti odgovornost za nadaljnje poglabljanje integracije, četudi ne bi bilo mogoče soglasje o vseh podrobnostih.

Na področju vzpostavitve bančne unije potrebujemo integriran okvir. Republika Slovenija se zavzema za hitro sprejetje pravnega okvira za enotni nadzorni mehanizem in za njegovo izvajanje. Tem ukrepom morajo slediti tudi preostali elementi bančne unije, ki bodo omogočili njeno celovito delovanje.

V prihodnjem obdobju bo prioriteta Republike Slovenije tudi okrepitev javnofinančnega in ekonomskega stebra EMU. Zavzemamo se za razvoj mehanizmov fiskalne solidarnosti v območju evra v omejenem obsegu, ki bodo v prvi vrsti prispevali k blažitvi posledic uvedbe reform.

Gospodarska rast in nova delovna mesta, učinkovita in delujoča infrastruktura ter delujoč enotni trg so temeljni pogoji za napredek in razvoj Republike Slovenije ter EU.

Gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest mora ostati prednostna naloga tako Evrope kot Republike Slovenije. K temu mora jasno prispevati tudi prihodnji večletni finančni okvir Unije, ki mora močneje podpreti doseganje ciljev Strategije Evropa 2020, torej pospeševanje konkurenčnosti, trajnostne rasti in odpiranja delovnih mest. V zvezi s tem Republika Slovenija podpira čimprejšnji dogovor o prihodnjem večletnem finančnem okviru in še naprej zagovarja ohranitev močne razvojno usmerjene kohezijske politike in politike razvoja podeželja kot pomembnih virov sredstev okoljsko sprejemljivih razvojnih investicij. Ob tem si prizadeva za čimprejšnje sprejetje vseh podlag, potrebnih za uspešen začetek izvajanja prihodnjega večletnega finančnega okvira, ter za čim bolj ciljno usmerjeno in učinkovito porabo sredstev. Zato je podprla Pakt za rast in delovna mesta, ki so ga junija 2012 potrdili voditelji držav in vlad. Ključni vzvod za doseganje ciljev iz pakta je nadaljnja krepitev enotnega trga, ki pomeni velik potencial za rast slovenskega in evropskega gospodarstva. Republika Slovenija se zavzema za čimprejšnje sprejetje obstoječih in nadaljnjih zakonodajnih pobud s tega področja, še zlasti s področja javnih naročil, intelektualne lastnine, storitev in pretoka delovne sile. Tako za Republiko Slovenijo in za Evropo kot celoto pa nedvomno velja, da rasti in novih kakovostnih delovnih mest, predvsem pa popolnega izkoriščanja razvojnih možnosti posameznih regij ne more biti brez uspešne in učinkovite, v primernem obsegu opredeljene kohezijske politike, za kar si Republika Slovenija vseskozi prizadeva. Poleg tega Republika Slovenija poudarja nujnost pravočasnega zaključka pogajanj o zakonodajnem svežnju v letu 2013, saj bo le tako mogoče zagotoviti pripravo potrebnih dokumentov za nemoten začetek izvajanja kohezijske politike v prihodnjem programskem obdobju.

Enotni trg je treba krepiti na področju izgradnje nove infrastrukture in obnove obstoječe – predvsem prometnih, energetskih in telekomunikacijskih povezav. Pomemben dejavnik za dvig konkurenčnosti je tudi razvoj enotnega digitalnega trga, katerega celovito delovanje si obetamo do leta 2015. Republika Slovenija se bo zavzemala za popolnoma delujoč enotni trg tudi na področju energetike, ki naj bi bil izoblikovan do leta 2014. Za učinkovito delovanje trga bo treba pozornost usmeriti tudi v izgradnjo energetske infrastrukture, opredeliti prednostne koridorje in merila za projekte skupnega interesa.

Za Republiko Slovenijo sta oblikovanje in izgradnja prihodnjega enotnega evropskega prometnega omrežja ena od ključnih prioritet. Nadaljnja revizija vseevropskih prometnih omrežij zastavlja nove srednjeročne in dolgoročne cilje politike financiranja in gradnje. To je za Republiko Slovenijo kot državo na križišču pomembnih povezav med različnimi deli Evrope izrednega pomena.

Zavedamo se pomena vlaganja v raziskave in inovacije kot temeljnega načina za krepitev trajnostne rasti, blaginje državljanov in odpiranja novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Prizadevamo si za celovito izvajanje skupnih programov na področju raziskav in inovacij ter krepitev prostega pretoka znanja.

V okviru ukrepov za nove možnosti za rast na enotnem trgu si je treba še naprej prizadevati za izboljšanje mobilnosti delavcev. Republika Slovenija podpira vsa nadaljnja prizadevanja za sprejetje zakonodaje o poklicnih kvalifikacijah in napotitvi delavcev.

Mala in srednje velika podjetja so tako v Republiki Sloveniji kot tudi v EU glavni motor gospodarskega razvoja. V današnjih razmerah je treba predvsem vzpostaviti stabilno in učinkovito podporno okolje za podjetja, ki bo omogočalo njihovo rast in razvoj, vključno z lažjim dostopom do ugodnih finančnih virov ter administrativno razbremenitvijo.

Prihodnost Republike Slovenije je v zagotavljanju učinkovite rabe virov in kakovosti bivanja ob ohranjanju zdravega življenjskega okolja, biotske raznovrstnosti ter pridelavi varne in kakovostne hrane.

Gospodarski razvoj mora nujno spremljati reševanje dilem v odnosu do varovanja okolja ter pridelave varne in kakovostne hrane. Republika Slovenija se bo pri razvoju teh politik zavzemala za rešitve, ki bodo dolgoročno vzdržne. Čedalje bolj v ospredje prihaja dejstvo, da morata biti razvoj evropskega gospodarstva in izgradnja ustrezne infrastrukture prilagojena posledicam podnebnih sprememb; upoštevati morata način rabe in dostopnost ter razpoložljivost naravnih virov, obenem pa zagotavljati varno in kakovostno hrano ter zdravo življenjsko okolje. Edino tak pristop ohranja visoke standarde bivanja, kot jih je Evropa uživala doslej.

Okoljska politika mora še naprej jamčiti varstvo ljudi in okolja ter hkrati prispevati h konkurenčnosti njenih držav članic, pri čemer je treba upoštevati specifične gospodarske in finančne razmere tako posamezne države kot globalno. V tem kontekstu se bo Republika Slovenija zavzemala za tiste rešitve, ki bodo ob pogojih varovanja okolja nudile razvojne priložnosti. Tako si bomo prizadevali za nadaljnje vključevanje okoljskih ciljev v sektorske politike in za izboljšanje teh v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji o vplivih na zdravje ljudi in okolje. Dodatno se bomo zavzemali za boljše izvajanje obstoječe zakonodaje namesto priprave nove, razen takrat, ko to ne bo nujno potrebno.

Na področju kmetijstva in ribištva si bo Republika Slovenija prizadevala za nadaljnje spodbujanje konkurenčnost in proizvodnjo visoko kakovostih proizvodov, ob upoštevanju trajnostnih načel, učinkovite rabe virov, zahtev potrošnikov, zdravja ljudi, živali in rastlin. Tudi v prihodnje bo zagovarjala uveljavitev načela kratkih dobavnih verig, se zavzemala za lokalno oskrbo z živili in čim večjo samooskrbo (tudi zaradi negotovosti pri zagotavljanju hrane v svetu), kakor tudi za zagotavljanje čim večje stabilnosti dohodkov v kmetijstvu. Tudi v tem smislu se bo še naprej zavzemala za enakomeren razvoj podeželskih območij in za ohranjanje delovnih mest na podeželju, pri čemer mora biti politika razvoja podeželja za izvajanje ciljev v zadostni meri podprta s sredstvi EU. Z vidika ohranjanja identitete kot ribiške in pomorske dežele se bo v institucijah EU zavzemala za iskanje rešitev, ki bodo omogočale ekonomsko preživetje ribičev in trajnostni razvoj evropskega ribištva in ribogojstva. Pri tem bo še zlasti zagovarjala ustrezno upoštevanje posebnosti in potreb malih ribiških sektorjev v morskih regijah, kot sta Jadran in Sredozemlje.

Republika Slovenija ostaja del območja pravice, svobode in varnosti.

Ob naporih za oživitev slovenskega gospodarstva, izvajanju reform, skrbi za uravnotežen in trajnostni razvoj ostaja zavedanje o Republiki Sloveniji kot socialni in pravni državi na prvem mestu. Republika Slovenija bo v okviru naporov EU za zagotavljanje območja pravice, svobode in varnosti še naprej namenjala pozornost pravosodnemu sodelovanju v civilnih in kazenskih zadevah, saj so zadevni instrumenti nujni za nemoteno delovanje notranjega trga.

Prizadevala si bo zagotavljati čim boljšo varnost slovenskih in drugih državljanov EU z nadzorom schengenske zunanje meje. Z nadaljnjo širitvijo se bodo zunanje meje EU v prihodnjem obdobju premaknile, vendar bo schengenski nadzor na slovenski meji nespremenjen. Da bo še naprej omogočen svoboden in hiter pretok ljudi, si bo prizadevala, da uporaba napovedanih novih tehnoloških sistemov EU na področju notranje varnosti ne bo omejila že dosežene prehodnosti meja. Čeprav je Republika Slovenija bolj tranzitna kot ciljna država za različne oblike čezmejnih dejavnosti organiziranega kriminala, vključno s prehodom ilegalnih migrantov, bo tej problematiki še naprej namenjala vso pozornost.

Na področju zakonitih migracij bo po sprejetju zakonodaje potrebno njeno pravilno in natančno izvajanje na nacionalni ravni. Enako velja za zakonodajo za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema. Ne glede na to, da je bil letos narejen občuten napredek pri sprejemanju sprememb zakonodajnih aktov na področju vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema, Republika Slovenija z izidom pogajanj v Svetu ni popolnoma zadovoljna. Zato se bo zavzemala za odločen nastop v pogajanjih z Evropskim parlamentom tudi glede preostalih odprtih vprašanj.

Prizadevala si bo za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov avtohtonih narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin.

Za uveljavitev interesov v regiji sta za Republiko Slovenijo ključna nadaljnje regionalno povezovanje in podpora širitvenemu procesu EU.

Republika Slovenija je močno povezana s svojo širšo geografsko okolico in v tem kontekstu tudi z regijo Zahodnega Balkana. V slovenskem interesu je stabilizacija regije, tako v varnostno-političnem ter v gospodarskem smislu. Pri tem je verodostojna širitvena politika EU najpomembnejši vzvod za pospeševanje reform v državah, ki se ji približujejo. Republika Slovenija bo zato še naprej ostala trdna zagovornica širitvenega procesa. Delujoča pravna država, spoštovanje mednarodnih zavez, pospešeno sodelovanje in harmonizacija na področju ekonomskih politik ter dobri sosedski odnosi, regionalno sodelovanje in sprava so ključni dejavniki uspešnega približevanja držav Zahodnega Balkana EU. V tem smislu bo Republika Slovenija tudi v prihodnje s prenosom svojih izkušenj in znanj pomagala državam Zahodnega Balkana pri vključevanju v EU. Hkrati bo še naprej poudarjala, da je prvi pogoj uspešne pomiritve, dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja med drugim tudi spoštovanje in izvajanje mednarodnih sporazumov.

Ob podpori in pomoči državam Zahodnega Balkana pri približevanju in v postopku pogajanj bo skrbno spremljala njihov napredek na vseh področjih, vključno z izpolnjevanjem mednarodnopravnih sporazumov, kakršen je Sporazum o vprašanjih nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 20/02, Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva), ki je eden od temeljev trajnih in stabilnih odnosov med državami regije, ki jih sporazum zadeva.

Še naprej bo dejavna tudi v varnostnih prizadevanjih za trajnostno stabilizacijo regije. V tem pogledu je pomembno ohraniti sedanjo raven našega dejavnega sodelovanja v operacijah in dejavnostih EU, Nata in OVSE ter v okviru dvostranskih programov reforme varnostnega sektorja.

Zahodni Balkan ostaja prednostna regija tudi na področju razvojnega sodelovanja. Za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana ter njihovo hitrejše približevanje EU si bo Republika Slovenija prizadevala tudi v okviru konkretnih projektov in drugih dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev EU prek instrumenta za predpristopno pomoč.

Za uspešno uresničevanje svojih interesov bo še naprej aktivna v regionalnih povezavah. Sodelovanje v regionalnih pobudah, ki jih podpira in usmerja EU, je ena od pomembnih razsežnosti zagotavljanja slovenske prisotnosti v regiji.

PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V SVETU V OBDOBJU JANUAR 2013–JUNIJ 2014

Horizontalne zadeve

Evropa 2020

Strategija EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020 (v nadaljnjem besedilu: Strategija EU 2020) ostaja ključna podlaga za gospodarsko okrevanje in nadaljnjo krepitev konkurenčnosti EU, zato si bo Republika Slovenija prizadevala za sprejetje ukrepov za doseganje njenih ciljev. Pomemben element je Evropski semester, v okviru katerega države članice uskladijo svojo proračunsko, makroekonomsko in strukturno politiko. Republika Slovenija zato namenja posebno pozornost izvajanju priporočil za leto 2012. V tej luči podpiramo prizadevanja za učinkovito upravljanje Evropskega semestra in pozdravljamo Letni pregled rasti za leto 2013, ki pomeni začetek novega semestra. Republika Slovenija podpira prednostne ukrepe, da je treba več narediti za zagon rasti in spodbujanje konkurenčnosti ter v boju zoper brezposelnost ob hkratni diferencirani javnofinančni konsolidaciji in krepitvi stabilnosti bančnega sistema. Kot splošni okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni evrskega območja in ravni EU za doseganje rasti in delovnih mest so voditelji držav in vlad junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki ga je podprla tudi Republika Slovenija.

Naslednji večletni finančni okvir 2014+

Glede na dejstvo, da do dogovora o naslednjem večletnem finančnem okviru Unije do konca leta 2012 ni prišlo, Republika Slovenija še naprej podpira prizadevanja, da do dogovora pride čim prej, najkasneje spomladi 2013. Podaljševanje pogajanj bi namreč povzročilo zamude pri izvajanju programov naslednjega finančnega okvira, morebitna nezmožnost dogovora pa celo podaljševanje letnega proračuna 2013 v prihodnost, kar bi ob sicer nekoliko večjem obsegu proračuna zaradi nepredvidljivosti srednjeročnega načrtovanja vodilo v nezmožnost izvajanja večletnih projektov. Dogovor je tako v interesu vseh, saj bi imela tako zamik kot nezmožnost dogovora izrazito negativen vpliv pri razvoju in ustvarjanju delovnih mest v Uniji.

Republika Slovenija pri tem še naprej podpira razvojno usmerjenost prihodnjega srednjeročnega finančnega okvira, ki bo v večji meri kot doslej podpiral doseganje ciljev Strategije Evropa 2020. V tej luči še naprej zagovarja ohranitev močne kohezijske politike in politike razvoja podeželja, saj gre za politiki, ki poleg programov, namenjenih vlaganjem v raziskave, inovacije in izobraževanje, najbolj prispevata k zagotavljanju trajnostne rasti in zaposlovanja. Hkrati gre za politiki, v okviru katerih lahko Republika Slovenija tudi v obdobju po letu 2013 v največji možni meri udejanja zastavljene razvojne cilje. Ravno zato bo Republika Slovenija še naprej nasprotovala drastičnemu zniževanju sredstev na teh področjih.

V letu 2013 se bodo nadaljevala tudi pogajanja o prihodkovni strani predloga večletnega finančnega okvira 2014–2020, tj. sistemu lastnih virov EU, in sicer tako na ravni sprejemanja večletnega finančnega okvira kot tudi na delovni ravni Skupine za sistem lastnih virov EU. Republika Slovenija bo v letu 2013 delovala v skladu s sprejetimi stališči RS.

Ne glede na zamik končnega dogovora pa bo Republika Slovenija kar najhitreje pristopila k pripravi vseh potrebnih izvajalskih dokumentov in konkretnih projektov, na podlagi katerih bo možen čimprejšnji začetek izvajanja naslednjega večletnega finančnega okvira.

Kohezijska politika

Za Republiko Slovenijo pomeni kohezijska politika eno izmed ključnih prioritet v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, pri čemer si bo Republika Slovenija prizadevala za ustrezen obseg kohezijskih sredstev, ki bo omogočil zadostno raven nujno potrebnih razvojnih investicij v Republiki Sloveniji, predvsem za izboljšanje konkurenčnosti, ustvarjanje novih delovnih mest, zagotavljanje čistejšega okolja vključno z visoko kakovostno infrastrukturo. V letu 2013 se pogajanja glede zakonodajnega svežnja na področju kohezijske politike, ki določa vse bistvene vidike izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020, nadaljujejo predvsem v okviru trialoga z Evropskim parlamentom. Republika Slovenija, ki je bila v dosedanjem poteku pogajanj uspešna, se bo tudi v letu 2013 zavzemala za kakovosten in obenem čim hitrejši dogovor o zakonodajnih predlogih, saj bo le tako omogočeno, da se do leta 2014 lahko sprejmejo vsi potrebni ukrepi in dokumenti, ki bodo omogočili nemoten začetek izvajanja kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju. Vzporedno s pogajanji o zakonodajnem svežnju v Republiki Sloveniji potekajo priprave partnerskega sporazuma, ki bo strateška podlaga za pripravo operativnih programov na področju kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in s tem za uspešen začetek izvajanja kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju. Partnerski sporazum bo vseboval ključne zaveze na nacionalni in regionalni ravni pri implementaciji sredstev skladov skupnega strateškega okvira – Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kohezijski sklad, Evropski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

Institucionalne zadeve

Čeprav razvoj dogodkov evropske agende kaže, da bodo zaradi vse bolj integrirane EU na koncu verjetno potrebne tudi spremembe temeljnih pogodb, se Republika Slovenija zavzema, da se aktualne rešitve iščejo predvsem v okvirih, ki jih omogočajo obstoječe pogodbe in sekundarna zakonodaja.

Republika Slovenija meni, da bi v prihajajočem obdobju evropske institucije morale dokončati implementacijo obveznosti, ki so jim bile naložene z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, in sicer na področju izvajanja solidarnostne klavzule, ustanovitve evropskega javnega tožilstva, sprememb zakonodaje na področju dostopa javnosti do dokumentov kot tudi glede predlogov sprememb zakonodaje za večjo vključitev temeljnih človekovih pravic v institucionalno delovanje EU.

Republika Slovenija podpira idejo in cilje Uredbe o statutu in financiranju evropskih političnih strank, saj naj bi ta pripomogla h krepitvi evropske javne sfere in dialoga z evropskimi državljani. Republika Slovenija ocenjuje, da je predlog Uredbe Evropskega parlamenta o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta, nesprejemljiv, tako z vidika institucionalnega ravnovesja v EU kot tudi z vidika načela suverenosti držav članic in načela prenesenih pristojnosti.

Republika Slovenija podpira nadaljevanje pogajanj v smeri oblikovanja novih dogovorov oziroma sporazumov med institucijami EU, pri tem pa se zavzema, da so pristojnosti posamezne institucije v skladu s določbami Pogodb.

Pomemben vidik dobrega delovanja EU so učinkovite institucije EU in uravnotežena zastopanost človeških virov. V sedanji reformi kadrovskih predpisov bo Republika Slovenija zagovarjala vzpostavitev geografskega ravnovesja med zaposlenimi iz vseh držav članic, ob hkratnem ohranjanju načela zaposlovanja na podlagi najvišjih standardov sposobnosti, učinkovitosti in neodvisnosti.

Državni zbor bo v okviru pristojnosti, ki mu jih dajeta pravni red EU in nacionalna zakonodaja, po potrebi izvajal postopke nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti v osnutkih zakonodajnih aktov institucij EU ter sodeloval v političnem dialogu z Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija). Hkrati si bo v zvezi z načrtom za pravo in poglobljeno ekonomsko in monetarno unijo prizadeval, da bo z vidika demokratične legitimnosti in odgovornosti ustrezno vključen v nadzor in proces oblikovanja te unije.

Makroekonomska politika ter ekonomska in monetarna unija (EMU)

Republika Slovenija podpira pobude za poglobitev in krepitev ekonomske in monetarne unije, katere del je med drugim oblikovanje bančne unije. Morebitno oblikovanje posebnega instrumenta solidarnosti, t. i. fiskalne kapacitete, bi moralo biti pred sprejetjem natančneje opredeljeno tako z vidika financiranja kot pogojev uporabe. Razvijati bi ga veljalo za namen blažitve morebitnih negativnih posledic strukturnih reform in gospodarskega cikla. Republika Slovenija podpira tudi nadaljnje korake k novi zasnovi ekonomskega upravljanja, ki se oblikuje na ravni EU z namenom krepitve nadzora nad fiskalnimi in makroekonomskimi politikami. Pri tem se bo osredotočila na uresničevanje in izvajanje sprejetih zavez na način, da bo sledila tudi svojim strukturnim in makroekonomskim izzivom. Pri vseh navedenih pobudah Republika Slovenija podpira izpolnitev zadane časovnice, pri tem pa ne sme trpeti vsebina nove ekonomske in monetarne unije ter zasnova makroekonomskega in fiskalnega nadzora.

Republika Slovenija bo cilje ekonomske politike zastavila skladno s prioritetami na EU ravni ob upoštevanju strukturnih in makroekonomskih okvirov na nacionalni ravni ter jih bo predložila Komisiji v nacionalnih dokumentih v okviru evropskega semestra (Nacionalni reformni program in Program stabilnosti).

Finančne storitve in prosto gibanje kapitala, bančna unija

Republika Slovenija podpira ustanovitev integriranega finančnega okvira, katerega prvi korak predstavlja enotni mehanizem bančnega nadzora z osrednjo vlogo Evropske centralne banke (ECB). Podpira tudi nadaljnjo izpeljavo celotnega regulatornega okvira, vključno z ustrezno ureditvijo okvira za reševanje finančnih institucij in jamstva za vloge ter izvajanje sprejetih predpisov.

Prav tako se Republika Slovenija zavzema za konsistentnost rešitev v vseh zakonodajnih predlogih, ki se nanašajo na regulacijo bank in nadzor nad njimi (npr. zakonodajni predlogi v zvezi s kapitalskimi zahtevami ter sanacijo in reševanjem kreditnih institucij in investicijskih podjetij).

Republika Slovenija podpira prizadevanja Komisije, ki so usmerjena v iskanje ustreznih načinov regulacije vzporednega bančnega sistema, saj le-ta kljub izpostavljenosti enakim tveganjem kot tradicionalne finančne institucije ni podvržen enako strogemu nadzoru in pravilom glede poslovanja.

Z zanimanjem pričakujemo pregled Evropskega sistema finančnega nadzora s strani Komisije, ki je napovedan v uredbah o ustanovitvi evropskih nadzornih organov.

Obdavčitev

Republika Slovenija podpira uvedbo davka na finančne transakcije tako na ravni celotne EU kot tudi na ravni ožje skupine držav članic EU, podpira pa tudi predlog za okrepljeno sodelovanje določenih držav članic EU, saj le-ta sledi enakim ciljem, kot so opredeljeni s prvotnim predlogom direktive. Republika Slovenija je tudi sopodpisala zahtevo za začetek postopka okrepljenega sodelovanja. Republika Slovenija meni, da je davek na finančne transakcije mogoče uporabiti kot vir financiranja proračuna EU le, če bo ta davek uveden na ravni celotne EU, razen če se državam članicam, ki bi uvedle davek na finančne transakcije, zagotovi sorazmerno zmanjšanje njihovega prispevka v proračun EU na drug način.

Republika Slovenija podpira spremembe in dopolnitve Direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti ter nadaljnje delo na področju pogajanj o prenovitvi sporazumov o ukrepih, enakovrednih tistim iz omenjene direktive, s Švico, Lihtenštajnom, San Marinom, Andoro in Monakom, saj so namenjeni preprečevanju finančnih goljufij in zaščiti finančnih interesov Unije.

Republika Slovenija pozdravlja predlog celovite spremembe energetske direktive, saj je pomemben instrument pri doseganju že zastavljenih ciljev na področju blaženja podnebnih sprememb, je v skladu z izhodišči strategije prehoda na nizkoogljično družbo in bi lahko pomenila podlago za koordiniranje zelene javnofinančne reforme. Tako vključevanje okoljske komponente v obdavčitev energentov in električne energije za Republiko Slovenijo ni sporno, saj jo že upošteva pri oblikovanju višine trošarin na energente. Republika Slovenija podpira predlog Komisije za črtanje določbe, ki omogoča nižjo obdavčitev rabe plinskega olja za komercialni prevoz blaga in potnikov, kar ni v skladu s cilji prenove energetske direktive, saj sektor prometa povzroča velik delež izpusta toplogrednih plinov in otežuje prizadevanje Republike Slovenije za dosego sprejetih obveznosti iz Kjotskega protokola.

Republika Slovenija je zadržana do predloga direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (Common Consolidated Corporate Tax Base – CCCTB). Meni, da je predlog – zlasti za majhne ekonomije – zelo zahteven za implementacijo ter izvajanje. Na sistemski ravni ima predlog pozitivne in negativne učinke, upoštevaje zlasti, kakšne bodo morebitne končne rešitve.

Republika Slovenija podpira predlog o spremembi direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV. Podpira prizadevanja Komisije za takojšnje ukrepanje v primeru velikih in nepričakovanih goljufij na področju DDV v določenih gospodarskih sektorjih.

Republika Slovenija si bo v prihodnjem obdobju še posebej prizadevala za izpolnjevanje zavez in ukrepe na področju davčnih goljufij, utaj davkov in davčnih oaz.

Letni proračun

V vsakoletnem utečenem postopku sprejemanja letnih proračunov EU si bo Republika Slovenija prizadevala za sestavo proračuna, ki bo sledil medinstitucionalnemu dogovoru o večletnem finančnem načrtu. Vsebinsko bo namenila posebno pozornost sredstvom za kohezijsko in strukturno politiko ter politiko razvoja podeželja. V splošnem bo zagovarjala takšen obseg proračuna EU, ki bo hkrati omogočil nemoteno izvajanje vseh politik in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih.

Statistika

Republika Slovenija se bo s svojimi predstavniki na vseh ravneh dejavno vključevala v postopke odločanja ter priprave, usklajevanja in sprejemanja zakonodajnih aktov v zvezi s statistiko. Prizadevala si bo za usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi že na zgodnji stopnji oblikovanja zahtev po novih statističnih podatkih.

Zavzemala se bo predvsem za ustrezne spremembe Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki, ki dopolnjuje obstoječi pravni okvir za evropsko statistiko. Glavni cilj predloga je nadaljnja krepitev upravljanja evropskega statističnega sistema za ohranitev njegove visoke verodostojnosti in za ustrezen odziv na potrebe po podatkih. Najpomembnejši področji predloga sta strokovna neodvisnost nacionalnih statističnih uradov ter podpis t. i. »zavez za zaupanje v statistiko« s strani držav članic. Republika Slovenija predlog uredbe načeloma podpira, nasprotuje pa uvedbi »zavez za zaupanje v statistiko«. To so politične deklaracije, ki naj bi zavezale vlade držav članic, da bodo zagotavljale ustrezno institucionalno okolje nacionalnim statističnim uradom, tako da bodo le-ti lahko pripravljali statistiko ustrezne kakovosti in s tem ohranjali zaupanje javnosti v statistiko. Republika Slovenija pa ima določbe, ki bi bile vključene v »zavezo za zaupanje v statistiko«, vsebovane že v Zakonu o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01).

ENOTNI TRG IN INDUSTRIJA

Enotni trg

Vloga enotnega trga pri zagotavljanju konkurenčnega poslovnega okolja za podjetja, povečanju izbire za potrošnike ter ustvarjanju novih delovnih mest je ključna za doseganje ciljev Strategije EU 2020. Enotni trg se mora tudi v prihodnje prilagajati, da bi podjetja in potrošniki lahko v celoti izkoristili njegov potencial. Komisija je oktobra 2012 predstavila Akt za enotni trg II, ki predstavlja dopolnitev Akta za enotni trg iz aprila 2011 in vsebuje dvanajst konkretnih prednostnih ukrepov s področij integriranih omrežij, čezmejne mobilnosti prebivalstva in gospodarskih subjektov, e-gospodarstva in socialnega podjetništva, kohezije ter zaupanja potrošnikov, ki naj bi prispevali k dodatni krepitvi enotnega trga. Republika Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala pri doseganju soglasja pri zakonodajnih in drugih aktih Unije, ki se že obravnavajo na podlagi prvega Akta za enotni trg, iz drugega pa bodo posamezni predlogi predstavljeni Svetu in Evropskemu parlamentu v prvem četrtletju 2013. Republika Slovenija načeloma podpira predlagane ukrepe v okviru Akta za enotni trg II, ki jih razume, kakor je v svojem poročilu o delovanju enotnega trga že zapisal prof. Monti, kot del »paketnega dogovora« glede strategije na tem področju. Posebej je naklonjena uresničitvi pobud o elektronskem izstavljanju računov v zvezi z oddajo javnih naročil in izboljšanja varnosti proizvodov ter njihovega nadzora na trgu EU, zadržana pa je do liberalizacije železniških potniških storitev in do predloga o popolni neodvisnosti železniških infrastrukturnih upravljavcev.

Komisija je decembra 2011 sprejela paket direktiv o javnem naročanju z namenom modernizacije in poenostavitev veljavnih pravil javnega naročanja in koncesij. Paket je del Akta za enotni trg in ga sestavljajo trije predlogi: direktiva o javnem naročanju, direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb in direktiva o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev. V zvezi z vsemi tremi predlogi bodo pogajanja z Evropskim parlamentom potekala v začetku leta 2013. Direktiva o javnem naročanju predvideva uvedbo e-javnega naročanja v letu 2016, kar Republika Slovenija podpira. Republika Slovenija prav tako pozdravlja načrt Komisije za posodobitev enotnega trga za industrijske proizvode, katere cilj je odprava obstoječih ovir pri trgovanju, še posebej pri proizvodih z visokim potencialom za rast. Namen je tudi zagotoviti višjo usklajenost ustrezne zakonodaje ter poenostavitev njene uveljavitve.

Republika Slovenija pozdravlja pobudo Komisije v zvezi s pripravo strateških prioritet za podelitev mandatov evropskim institucijam za standardizacijo (CEN/CENELEC/ETSI), s pomočjo katerih bi zagotovili podporo EU politikam za mednarodno konkurenčnost, inovacije, digitalno interoperabilnost in tehnološki napredek. Načrtovan neodvisen pregled doseganja strateških ciljev in izvajanja evropskega sistema standardizacije bo dobra dodatna podlaga za opredelitev nadaljnjih nalog na tem področju.

Republika Slovenija se bo še naprej zavzemala za urejanje področja varstva intelektualne lastnine glede posodobitve sistema blagovnih znamk, boja proti piratstvu ter ponarejanju ipd. Poleg tega bo opravila vse potrebno, da skupaj s Portugalsko oblikuje Center za arbitražo in mediacijo, ki bo v okviru Enotnega patentnega sodišča EU prispeval k bolj učinkoviti uveljavitvi patentnih pravic.

Na področju tehnične harmonizacije motornih vozil bo Republika Slovenija posvetila posebno pozornost Predlogu uredbe o poenostavitvi postopka selitve motornih vozil, registriranih v drugi državi članici, na enotnem trgu, katerega splošni cilj je izboljšati delovanje enotnega trga z odpravo upravnih ovir v zvezi s postopkom ponovne registracije motornih vozil. Republika Slovenija načeloma podpira predlog uredbe, opozarja pa na finančne posledice in morebitno administrativno breme, ki bi jih predlog uredbe lahko povzročil v državah članicah.

Za Republiko Slovenijo je še vedno prednostna naloga nadaljevanje akcijskega programa za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za 25 odstotkov za obdobji 2012 in 2013, predvsem za mala in srednja podjetja, odpravljanje administrativnih ovir, zmanjševanje zakonodajnih bremen, poenostavitev zakonodaje in pospešeno izvajanje presoje posledic predpisov.

Največji poudarek namenjamo procesu razbremenjevanja na področju okolja in prostora, širšemu delovno pravnem področju, koheziji (črpanje evropskih sredstev), področju financ (davki in trošarine ter druge dajatve) in področju gospodarstva (statusno pravne zadeve in poslovna oziroma finančna poročila) ter na področju prenavljanja reguliranih dejavnosti in poklicev.

Republika Slovenija bo podpirala tudi vse aktivnosti za praktično uveljavitev pravil »razumne zakonodaje« tudi v institucijah EU. Tako na ravni delovnih teles EU kot tudi s sodelovanjem v pozivih »enako mislečih držav«, kjer prednjačita Združeno kraljestvo in Nemčija. Pri tem bo aktivno sodelovala pri pripravi priporočil in usmeritev na sporočilo Komisije o razumni zakonodaji, ki bo izšla v sredini decembra letos ter na sporočilo Komisije o desetih najbolj obremenjujočih zakonodajnih aktih za mala in srednje velika podjetja, ki bo izšla v začetku prihodnjega leta.

V prihodnjem obdobju je predvidena tudi nadaljnja razprava glede Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki pomeni izpeljavo pravice dostopa iz 255. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Varstvo potrošnikov

Republika Slovenija pozdravlja načrt Komisije za krepitev varstva potrošnikov na enotnem trgu (zapisano tudi v Aktu za enotni trg II), da pripravi nov predlog direktive o splošni varnosti proizvodov, vključno s krepitvijo sistema nadzora na trgu, ki naj bi bil urejen z novo uredbo na ravni EU, ter tudi druge mehanizme, ki se nanašajo na varstvo potrošnikov.

Industrijska politika in konkurenčnost

Industrijska politika EU temelji na horizontalnih ukrepih v kombinaciji s posebnimi ukrepi za spodbujanje tistih sektorjev, ki to potrebujejo in so bistveni za konkurenčnost industrije EU. Pri tem se pozornost posveča prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v celotni vrednostni verigi. Komisija posveča pozornost pravzaprav vsem industrijskim sektorjem. Podlago za to predstavlja vodilna pobuda v okviru Strategije EU 2020 o sodobni industrijski politiki za obdobje globalizacije.

Zaradi še zmeraj perečih posledic krize za industrijo v EU je Komisija letos objavila dopolnitve vodilne pobude sodobne industrijske politike, da bi zagotovila močno evropsko industrijo, ki bi pripomogla k okrevanju gospodarstva EU. Pri tem se pozornost še naprej posveča vsem industrijskim sektorjem, saj le-ti prispevajo h krepitvi evropskega gospodarstva. Poleg že znanih ukrepov iz leta 2010 se dodatna pozornost na ravni EU posveča krepitvi naložb v evropsko industrijo (čiste, okoljske tehnologije, inovacije, trajnostna energija), premostitvi razkoraka med dosežki raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter trženjem teh, boljšemu dostopu podjetij do finančnih sredstev, okrepitvi enotnega trga, pospeševanju izvajanja pobude »razumna zakonodaja«, zaščiti pravic intelektualne lastnine, avtorskim pravicam ter zagotavljanju visoko usposobljene delovne sile.

Republika Slovenija pripravlja sodobno industrijsko politiko, ki temelji na splošnih usmeritvah na ravni EU ter se osredotoča prav tako na horizontalne ukrepe, namenjene vsem industrijskim sektorjem. Podobno kot na evropski ravni izvaja posebne prilagojene ukrepe za tiste sektorje, ki to potrebujejo in so posebnega pomena za slovensko gospodarstvo. Izzivi slovenske industrije so podobni izzivom na ravni EU, v prvi vrsti prehod na zeleno gospodarstvo. Republika Slovenija aktivno sodeluje pri pripravi horizontalnih in sektorskih priporočil in usmeritev za izvajanje sodobne industrijske politike na ravni EU in bo takšno sodelovanje zagotavljala tudi v prihodnje.

Osrednjo evropsko politiko za podjetništvo predstavlja Akt za mala podjetja za Evropo (pobuda SBA). Ukrepi so namenjeni okrepitvi konkurenčnosti podjetij v EU s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih (v nadaljnjem besedilu: MSP). Pri tem so prednostni ukrepi v tem trenutku namenjeni ponovnemu oživljanju tovrstnih podjetij v EU, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela: boljši dostop MSP do finančnih sredstev, boljši dostop MSP do enotnega trga EU ter na trge tretjih držav, nadaljevanje odpravljanja upravnih bremen ter zagotovitev čim bolj jasne in enostavne evropske zakonodaje za MSP.

Skladno s pobudo SBA na ravni EU izvaja Republika Slovenija nacionalni program SBA. Tudi v prihodnje bo Republika Slovenija aktivno sodelovala v razpravah za pripravo ukrepov, usmeritev in priporočil za krepitev MSP na ravni EU, prihodnje leto pa bo pozornost najprej usmerjena v dokončni dogovor o programih COSME in Obzorje 2020, ki bosta pomemben vir financiranja v prihodnji finančni perspektivi. Prav tako bo aktivno sodelovala v razpravah o evropskem akcijskem načrtu za podjetništvo, ki ga bo Komisija predvidoma objavila do konca letošnjega leta.

Državne pomoči

Komisija je maja 2012 sprejela sporočilo o posodobitvi področja državnih pomoči, s katero je določila cilje ambicioznega paketa reform. Posodobila bo področja državnih pomoči v ključnih sektorjih (pomoč tveganemu kapitalu, regionalna pomoč, okoljska pomoč, itd.), konec leta 2013 pa bo predstavila Uredbo o splošnih skupinskih izjemah. Republika Slovenija ne nasprotuje vsebini sporočila Komisije o posodobitvi področja državnih pomoči EU, si pa prizadeva, da bi ublažila posledice, ki bodo nastopile v letu 2014 na področju regionalnih državnih pomoči.

Carinska unija

Prenovljen predlog Uredbe o carinskem zakoniku Unije je bil podan zaradi zaostankov na področju uvajanja novih informacijskih tehnologij, uskladitve z novimi določbami Lizbonske pogodbe ter prilagoditve razvoju carinske zakonodaje po letu 2008 ter zaradi nekaterih potrebnih vsebinskih izboljšav. V zvezi s spremembami prenovljenega carinskega zakonika Republika Slovenija zagovarja čim manjše odmike od že sprejetih ključnih razvojno usmerjenih določb ter podpira samo spremembe, ki so nujno potrebne zaradi ugotovljene zastarelosti oziroma neustreznosti glede na razvoj prakse in tehnologije. Ob tem vztraja pri upoštevanju dosežene ravni razvoja in informacijske usposobljenosti organov in gospodarskih subjektov. Republika Slovenija podpira čimprejšnjo uveljavitev novega carinskega zakonika Unije. Ni pa naklonjena rešitvam v smeri zgolj spremembe datuma za uveljavitev Uredbe o moderniziranem carinskim zakoniku (plan B), ker bi s tem popolnoma izgubili momentum za nujno potrebno okrepitev in največjo možno harmonizacijo zakonodaje, ki utrjuje konkurenčnost evropskega gospodarstva na mednarodni ravni.

Program Carina 2020 bo prispeval k izvajanju Strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in sicer z okrepitvijo delovanja carinske unije. Glavni operativni cilji programa so podpora pripravi, uporabi in izvajanju zakonodaje in politike na področju carin, razvoj evropskih informacijskih sistemov ter najboljših delovnih praks, izboljšanje usposobljenosti carinskih uradnikov in izboljšanje sodelovanja med sodelujočimi državami. Republika Slovenija podpira sprejetje predloga Uredbe o vzpostavitvi akcijskega programa za carino – Carina 2020, vključno z obema novima izjavama k zapisniku Sveta (izjava v zvezi s preučitvijo prihodnje možnosti financiranja opreme za carinske kontrole iz enega samega fonda in izjava o tem, da program 2020 ne posega v določbe naslova V Pogodbe o delovanju EU).

PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJA

Promet

Republika Slovenija bo na področju prometa v okviru krepitve enotnega trga namenila osrednjo pozornost oblikovanju prihodnjega enotnega evropskega prometnega omrežja. Tako bo na področju prometa še naprej posvečala posebno pozornost reviziji omrežij TEN-T, ki opredeljuje dolgoročne cilje politike TEN-T do leta 2030 oziroma do leta 2050, med katerimi je navedena tudi vzpostavitev jedrnega (do leta 2030) in celovitega omrežja TEN-T (do leta 2050), kakor tudi opredelitev EU projektov skupnega in obojestranskega interesa. Republika Slovenija načeloma podpira obstoječo revizijo omrežja TEN-T, kakor je bila nazadnje potrjena na Svetu, saj je v pogajanjih uspela uveljaviti vse svoje interese glede vključitev svojih prometnih povezav v celovito omrežje TEN-T, kakor tudi v jedrno omrežje TEN-T, razen uvrstitve železniškega odseka med Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana in Salzburgom ter posledično celotne multimodalne osi na tej relaciji v jedrno omrežje; za uvrstitev slednje se bo še naprej zavzemala med pogajanji. V povezavi z revizijo omrežij TEN-T Republika Slovenija namenja posebno pozornost tudi instrumentu za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE), ki predstavlja celostni instrument za vlaganja v prednostne naloge na področju prometnih, energetskih in telekomunikacijskih omrežij EU v obdobju naslednje finančne perspektive od leta 2014 do 2020. Podpira Predlog uredbe IPE (kot je bil nazadnje potrjen na Svetu), ki vsebuje seznam koridorjev jedrnega omrežja, saj je v tem seznamu vključena v dva zelo pomembna koridorja, in sicer v Mediteranski in Baltsko-jadranski koridor, ter ima jedrno povezavo z Zahodnim Balkanom in možnost sofinanciranja čezmejnih projektov na področju cest. V okviru zgoraj navedenih prednostnih nalog se bo na področju izgradnje TEN-T omrežij še naprej zavzemala za uveljavitev in zaščito slovenskih interesov glede poteka V. in okrepitve pomena X. vseevropskega prometnega koridorja, kakor tudi za ohranitev statusa Luke Koper, kot enega pomembnejših severno jadranskih pristanišč EU, ter za njegovo povezavo z zaledjem, pri čemer bo za Republiko Slovenijo v prihodnje pomembna predvsem realizacija izgradnje oziroma posodobitve železniških povezav v Republiki Sloveniji. Vključenost v navedena koridorja zagotavlja sodobno prometno in blagovno povezavo Republike Slovenije z ostalo EU in tretjimi državami, zlasti z Zahodnim Balkanom.

V okviru enotnega trga je za Republiko Slovenijo pomemben tudi tako imenovani četrti železniški paket, ki uvaja odprtje notranjih trgov železniškega potniškega prometa konkurenci, zmanjšanje časa začetka trženja voznega parka (z okrepitvijo vloge Evropske železniške agencije) in izboljšanje upravljanja železniške infrastrukture (za krepitev učinkovitosti železniškega prometa in izboljšanje konkurence). Republika Slovenija je zadržana do takojšne liberalizacije (brez ustreznega prehodnega obdobja) železniških potniških storitev in predlaga prvotno zaključek implementacije že sprejete evropske zakonodaje s področja železniškega prometa. V zvezi s predlagano liberalizacijo notranjega železniškega potniškega trga bi bilo treba zagotoviti, da se pogodba o prevozu potnikov v notranjem in čezmejnem potniškem prometu, sklenjena med Vlado Republike Slovenije in Slovenskimi železnicami od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2019, kot tudi možnost podaljšanja te pogodbe, izvrši brez dodatnih pogojev in s tem zagotovi ustrezna stabilnost zagotavljanja obvezne gospodarske javne službe, kot tudi prevoznika, ki po tej pogodbi izvaja tovrstne storitve.

Na področju enotnega trga bo Republika Slovenija namenila posebno pozornost tudi zakonodajni pobudi EU na področju notranjega cestnega trga tako imenovanemu cestnemu paketu, ki naj bi z nadaljnjo odpravo omejitev kabotaže izboljšal gospodarsko in okoljsko učinkovitost cestnega tovornega prometa. V okviru te pobude bodo vzpostavljeni bolj poenoteni konkurenčni pogoji z vključitvijo določb za uporabo socialnih predpisov v državi gostiteljici v primeru dolgoročnega bivanja voznikov ter določb za bolj poenoteno izvrševanje. Republika Slovenija podpira nadaljnjo poenotenje standardov EU na področju cestnega tovornega prometa, in sicer v smislu nadaljevanja liberalizacije trgov cestnega tovornega prometa (odstranitev preostalih ovir za kabotažo).

Za Republiko Slovenijo je pomembna tudi vzpostavitev resnično enotnega trga za pomorski promet, tako imenovanega projekta »Modri pas«, katerega namen je odprava večkratnih kontrol za prevoz blaga v pomorskem prometu, ki se prevaža znotraj EU, vključno z večkratnimi carinskimi kontrolami, s ciljem, da se upravno breme za pomorski promet znotraj EU zmanjša na raven, ki je primerljiva z upravnimi bremeni pri drugih vrstah prometa. Republika Slovenija je naklonjena nadaljnjemu delu za poenostavitev administrativnih postopkov v pomorskem prometu ter uveljavitvi prostega pretoka blaga v notranjem trgu z namenom krepitve pomorskega gospodarstva. Med predsedovanjem prihodnjega tria bo Komisija na področju pomorstva objavila tudi Okvir za prihodnjo pristaniško politiko EU (vključno z zakonodajnim predlogom), ki bo spodbujal krepitev učinkovitosti in splošne kakovosti pristaniških storitev, pri čemer bo obravnaval vprašanja obveznosti držav članic glede dobrega načrtovanja pristanišč in povezav z notranjostjo, preglednosti javnega financiranja in pristaniških taks ter prizadevanj za upravno poenostavitev v pristaniščih ter pregled omejitev opravljanja storitev v pristaniščih, pri obravnavi katerih bo Republika Slovenija dejavno sodelovala.

Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2013–junij 2014 (DeUDIEU1314)

Časovnica