TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Iz ugotovitev obeh nižjih sodišč je razvidna tako objektivna plat tožnikovega stanja na področju zmanjšanja njegove življenjske aktivnosti kot obseg njegovega dojemanja tega stanja, ki se odraža v duševnih bolečinah. Niso hude le spominske motnje pač pa so prizadete tudi umske sposobnosti, ker je tožnik osebnostno spremenjen. Kljub številnim prizadetostim na intelektualnem in čustvenem področju pa se zaveda svojega stanja ter zaradi tega hudo trpi. Zaradi dvajsetih različnih poškodb na glavi so nastopile katastrofalne posledice, ki se kažejo kot zmanjšanje intelektualnih sposobnosti do lažje demence, osebnostna spremenjenost, nevrološki izpadi, slabši sluh, slepota na eno oko, glavoboli, omotica, strah, rahla ohromelost in podobno. V posledici takega stanja je nesposoben za pridobitno delo, praktično je brez možnosti ustvariti si družino, ni sposoben samostojnega življenja ter je vezan na okolico in svoje bližnje, med drugim tudi zaradi svoje spremenjene zunanjosti, ki je odbijajoča. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči druge in prve stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno odločili, da znaša tožnikova škoda za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 11,000.000,00 SIT. Pri taki odločitvi sta v primernem obsegu upoštevali okolnost, da je tožnik tako škodo utrpel v zelo mladih letih (star 18 let) in da bo zaradi tega škodne posledice trpel celo življenje, ki je v pretežnem delu še pred njim. Od ugotovljene škode je bila pravilno odbita valorizirana vrednost akontacije, ki jo je tožnik dobil že leta 1990. Nadomestilo za telesno okvaro, ki je bilo prav tako v kapitalizirani vrednosti upoštevano ter odbito od ugotovljene škode, predstavlja odškodnino zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki se priznava za nepremoženjsko škodo.