ZDOsk-1 – Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) |...

2570. Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1)

[Opomba TFL: ZUOPCSD določa posebne ukrepe in odstopanja od določb zakona.]

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1)

Razglašam Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. julija 2023.

Št. 003-02-3/2022- 207

Ljubljana, dne 29. julija 2023

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ZDOsk-1)

I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja sistem dolgotrajne oskrbe (v nadaljnjem besedilu: DO), pravice in obveznosti izvajalcev, oseb, zavarovanih za DO, naloge Republike Slovenije in občin v zvezi z DO ter obvezno zavarovanje za DO in vire financiranja DO v Republiki Sloveniji.

2. člen

(temeljna načela DO)

(1)

Iz obveznega zavarovanja za DO in iz drugih finančnih virov se zavarovanim osebam po načelih univerzalnosti, solidarnosti, enakosti in prepovedi diskriminacije zagotavljajo pravice do DO.

(2)

DO se zagotavlja na način, da je vsem upravičencem enako dostopna, uporabna in kakovostna ter da se z njo zagotavljajo storitve DO vsem upravičencem glede na njihove potrebe.

(3)

DO se organizira in izvaja v javnem interesu na način, ki zavarovanim osebam omogoča enako razpoložljivost, dostopnost, dosegljivost in kakovost storitev DO ter pravico do neodvisnega in samostojnega življenja upravičencev do DO.

(4)

Pravice do DO so pravice, vezane na osebo upravičenca, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov denarnega prejemka, ki niso bili izplačani do smrti upravičenca.

3. člen

(izvajanje DO kot javne službe)

(1)

DO je javna služba, ki se v obsegu in na način, kot ga določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, izvaja izključno v okviru javne mreže.

(2)

Izvajanje DO je nepridobitno.

(3)

Izvajanje DO poteka pod enakimi pogoji za javne zavode ter druge pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, ki pridobijo koncesijo na podlagi javnega razpisa.

4. člen

(subsidiarna uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)

Če s tem zakonom ni drugače določeno, se v postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in pravnih koristih v skladu s tem zakonom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

5. člen

(opredelitev izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

Celodnevna DO je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo.

2.

Dnevna DO je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja podpora in pomoč za določeno število ur dnevno, v času med 6. in 22. uro. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno DO je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.

3.

Družinski član zavarovane osebe je, če ni s tem zakonom določeno drugače:

-

zakonec ali zunajzakonski partner;

-

hči in sin;

-

hči in sin zakonca ali zunajzakonskega partnerja;

-

starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere);

-

brat in sestra;

-

vnuk in vnukinja;

-

stari starši;

-

oseba v svaštvu, ki nastane z zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnostjo, do vštetega drugega kolena v ravni vrsti ali stranski vrsti.

4.

Izvid iz zdravstvene dokumentacije je strokovno mnenje po specialistični obravnavi zavarovane osebe v skladu s predpisi s področja pacientovih pravic, ki ga prejme zavarovana oseba.

5.

Kakovostna DO je tista, ki dosega celostno, strokovno, uporabniku prilagojeno DO ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, neprekinjenost, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenost na uporabnika.

6.

Koncedent za opravljanje DO v instituciji je Republika Slovenija.

7.

Koncedent za opravljanje DO na domu je občina.

8.

Koncesija je dovoljenje, ki ga izvajalcu podeli koncendent za izvajanje javne službe DO.

9.

Koncesionar je izvajalec DO, ki v koncesijskem razmerju pridobi pravico, da opravlja javno službo DO v določenem obsegu in obliki ter na določenem območju v javni mreži.

10.

Koordinator DO je oseba, ki je zaposlena pri izvajalcu DO, odgovorna za pripravo osebnega načrta, zagotavljanje njegovega izvajanja in spremljanje ustreznosti oskrbe uporabnikov DO.

11.

Načrt priporočenih storitev DO je nabor priporočenih storitev DO, ki izhaja iz individualne ocene upravičenosti do DO in potreb upravičenca do DO.

12.

Nadomestna oskrba je oskrba, ki se uporabniku zagotovi za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana.

13.

Ocenjevalna lestvica je enoten pripomoček za oceno upravičenosti zavarovane osebe do pravic do DO.

14.

Ponudnik storitev e-oskrbe je pravna oseba, s katero ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sklene pogodbeno razmerje na podlagi javnega razpisa ali javnega naročila.

15.

Storitve e-oskrbe so storitve na daljavo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost uporabnika v domačem okolju.

16.

Supervizija je metoda izobraževanja in usposabljanja, ki omogoča kakovostnejše opravljanje DO in spodbuja poklicni in osebni razvoj na različnih delovnih področjih.

16.a

Tuja zavarovana oseba je oseba, ki je zavarovana oseba pri tujem nosilcu zavarovanja v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švici, kot ga opredeljujejo predpisi Evropske unije, ki urejajo koordinacijo sistemov socialne varnosti.

17.

Upravičenec ali upravičenka do DO (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je zavarovana oseba, ki so ji priznane pravice iz tega zakona.

18.

Uporabnik ali uporabnica DO (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je upravičenec, ki koristi pravice do DO.

19.

Vstopna točka za DO (v nadaljnjem besedilu: vstopna točka) je krajevno pristojni center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD), ki izvaja strokovne in upravno administrativne naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovanih oseb za DO.

21.

Zavarovana oseba je oseba, ki je na podlagi tega zakona zavarovana za DO.

22.

Zdravstvena nega v DO obsega neakutne postopke in posege v zdravstveni negi pri uporabnikih DO s stabilnimi kroničnimi stanji, v povezavi z izvajanjem osnovnih dnevnih opravil.

23.

ZZZS številka je identifikacijska številka zavarovane osebe, ki jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) vodi v evidencah o zavarovanih osebah v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.

6. člen

(naloge Republike Slovenije in občin)

(1)

Republika Slovenija uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da:

1.

načrtuje, razvija in ureja financiranje področja DO ter ga usklajuje z drugimi področji zdravstvenega in socialnega varstva;

2.

vzpostavlja in ureja sistem obveznega zavarovanja za DO in njegovo financiranje ter nadzira njegovo delovanje;

3.

načrtuje in razvija preventivne programe za zmanjševanje potreb po DO, vključno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti;

4.

razvija javno mrežo na področju DO v sodelovanju z občinami;

5.

ustanavlja javne zavode za opravljanje DO v instituciji iz prve alineje prvega odstavka 59. člena tega zakona;

6.

zagotavlja pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost storitev DO na območju Republike Slovenije ter za njeno učinkovito in racionalno organiziranost;

7.

izvaja nadzor nad opravljanjem DO;

8.

zagotavlja pogoje in predpisuje programe izobraževanja in usposabljanja izvajalcev DO ter zaposlenih na vstopnih točkah in zagotavlja pogoje za delo zunanjih strokovnjakov za področje DO;

9.

spremlja učinkovitost, dostopnost in kakovost delovanja sistema DO ter sprejema predpise za urejanje DO in nadzoruje njihovo izvajanje;

10.

zagotavlja pogoje za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje za DO za zavezance, ki so oproščeni plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO.

(2)

Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotavlja finančne vire za izvajanje nalog na področju DO iz prejšnjega odstavka.

(3)

Občina uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da:

1.

spremlja izvajanje DO na domu in delovanje javne mreže na domu na območju občine;

2.

zagotavlja mrežo javne službe, tako da ustanovi javni zavod za opravljanje DO na domu ali podeli koncesijo na podlagi javnega razpisa ali z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija ali druga občina, sklene pogodbeno razmerje.

(4)

Občina iz proračuna zagotavlja finančne vire za naloge iz prejšnjega odstavka.

7. člen

(nacionalni program DO in javna mreža)

(1)

Za uresničevanje nalog Republike Slovenije in občin na področju DO, Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), po predhodni obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu, sprejme nacionalni program DO (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program). Z nacionalnim programom se na podlagi analize potreb prebivalstva po DO določijo javna mreža, politika DO in načrt razvoja DO.

(2)

Pri določitvi javne mreže izvajalcev DO na ravni statistične regije se upoštevajo naslednja merila:

-

skupno število prebivalcev in število prebivalcev nad 65 let in nad 80 let;

-

ocena števila prebivalcev nad 65 in nad 80 let, ki potrebujejo DO;

-

ocena števila prebivalcev pod 65 let, ki potrebujejo DO;

-

značaj naselij in gostota poselitve;

-

dostopnost do različnih načinov opravljanja DO.

(3)

Način spremljanja meril iz prejšnjega odstavka določi minister ali ministrica, pristojna za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: minister).

8. člen

(sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO ter priprava analize in poročanje)

(1)

Ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo, in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vzpostavi sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO.

(2)

Sistem vodenja kakovosti in varnosti na področju DO obsega zlasti naslednje naloge:

-

načrtovanje ukrepov na področju kakovosti in varnosti DO;

-

opravljanje nalog, povezanih s strokovnim razvojem na področju DO;

-

oblikovanje kataloga izobraževanj in usposabljanj za izvajalce DO.

(3)

Ministrstvo v zvezi s sistemom vodenja kakovosti in varnosti na področju DO enkrat letno objavi poročilo o svojem delu na svoji spletni strani.

(4)

Varna DO je tista, ki preprečuje škodo za uporabnika v zvezi z izvajanjem storitev DO in mu zagotavlja fizično in psihično varnost prebivanja.

(5)

Ministrstvo najmanj vsaka tri leta analizira izvajanje tega zakona in vladi predloži poročilo. Poročilo zajema kakovostni vidik zagotavljanja DO, ustreznost pokritosti potreb in finančno vzdržnost. Poročilo prav tako vključuje predloge za zakonodajne ali druge upravne ukrepe, ki so potrebni za dolgoročno zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema DO.

9. člen

(Strokovni svet za DO)

(1)

Minister ustanovi Strokovni svet za DO, ki ima naslednje naloge:

-

daje mnenja glede predlogov zakonodajnih in strateških dokumentov na področju DO;

-

daje mnenja glede strokovnih izhodišč za pripravo standardov in normativov storitev DO;

-

daje mnenja glede razvoja storitev DO;

-

obravnava druga vprašanja s področja DO.

(2)

Strokovni svet za DO ima 15 članov, od katerih jih 12 imenuje minister, enega minister, pristojen za finance, enega minister, pristojen za socialno varstvo, in enega minister, pristojen za zdravje.

(3)

Minister imenuje v strokovni svet: dva predstavnika uporabnikov DO, enega predstavnika izvajalcev DO na domu, enega predstavnika izvajalcev DO v instituciji, enega predstavnika oskrbovalcev družinskega člana, enega predstavnika CSD, enega predstavnika ZZZS, enega predstavnika občin, enega predstavnika nevladnih organizacij, vpisanih v evidenco nevladnih organizacij, ki delujejo na področju DO, enega predstavnika Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: IRSSV), enega predstavnika Zdravstvene fakultete in enega predstavnika Fakultete za socialno delo.

(4)

Mandat članov Strokovnega sveta za DO je pet let in so lahko enkrat ponovno imenovani.

(5)

Način imenovanja in razrešitve članov Strokovnega sveta za DO ter način njegovega dela določi minister.

II. poglavje: PRAVICE, KATEGORIJE IN STORITVE DO

1. oddelek: Pravice do DO in kategorije DO

10. člen

(pravice do DO)

(1)

Zavarovana oseba ima iz zavarovanja za DO možnost koriščenja:

1.

nedenarne pravice v obliki:

-

celodnevne DO v instituciji v obsegu ur iz prvega odstavka 16. člena tega zakona,

-

dnevne DO pri izvajalcu DO v obsegu ur iz drugega odstavka 16. člena tega zakona,

-

DO na domu v obsegu ur iz prvega odstavka 16. člena tega zakona ali

-

oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona ali

2.

denarne pravice v obliki denarnega prejemka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(2)

Zavarovana oseba ima iz naslova zavarovanja za DO, poleg pravic iz prejšnjega odstavka, možnost koriščenja dodatnih pravic iz 31. člena tega zakona.

(3)

Nedenarne pravice iz 1. točke prvega odstavka tega člena in denarna pravica iz 2. točke prvega odstavka tega člena se med seboj izključujejo. Med seboj se izključujejo tudi pravice iz 1. točke prvega odstavka tega člena, razen pravici iz druge in tretje alineje 1. točke prvega odstavka tega člena, ki se ju lahko kombinira v obsegu kategorije iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, pri čemer obseg pravice iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena ne sme presegati obsega iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.

(4)

Strošek nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji ni predmet pravic do DO in se zaračuna po vsakokrat veljavnem ceniku, oblikovanem po metodologiji, ki jo določi minister. Oprostitev plačila namestitve in prehrane določa zakon, ki ureja socialno varstvo.

10.a člen

(šifrant vrst opravljanja DO)

Minister določi vrste opravljanja DO (v nadaljnjem besedilu: VDO) v šifrantu VDO. VDO se določi z namenom obračunavanja in izplačevanja storitev ter vodenja in poročanja podatkov za različne analitične in statistične namene.

11. člen

(pogoji za pridobitev pravic do DO)

(1)

Zavarovana oseba ima pravico do DO, če:

-

ima lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev pred uveljavljanjem pravic do DO;

-

ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tam tudi dejansko prebiva;

-

se na podlagi ocene upravičenosti iz 36. člena tega zakona uvrsti v kategorijo DO.

(2)

Zavarovana oseba lahko začne koristiti pravico do DO, če je ugotovljeno, da ne prejema storitvam iz 14. člena tega zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov iz tretjega odstavka tega člena, ali če je na podlagi dokazila o prenehanju primerljive pravice oziroma o prenehanju izvajanja osebne asistence ugotovljeno, da je prenehala prejemati storitvam iz 14. člena tega zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov iz tretjega odstavka tega člena.

(3)

Kot primerljive storitve oziroma prejemki iz prejšnjega odstavka štejejo:

-

dodatek za pomoč in postrežbo na podlagi veljavnih predpisov;

-

institucionalno varstvo v domovih za starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in kombiniranih socialno varstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih in socialno varstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo;

-

pravica do osebne asistence na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco, razen v primeru, ko zakon, ki ureja osebno asistenco, določa, da določene storitve iz naslova osebne asistence niso primerljive s storitvami DO.

(4)

Koriščenje pravic do DO preneha, če uporabnik DO začne s prejemanjem primerljivih storitev ali prejemkov iz prejšnjega odstavka. Prenehanje pravice do DO nastopi dan pred dnem, ko nastopi upravičenje uporabnika do primerljive storitve ali prejemka.

(5)

Za namen ugotavljanja pogoja lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO se zavarovalna doba šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih. Za namen računanja časa se 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.

(6)

Če se pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena nanaša na obdobje pred dopolnjenim 18. letom starosti osebe oziroma pred dopolnjeno starostjo osebe iz osmega odstavka 54. člena tega zakona, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če je bila oseba v tem obdobju obvezno zdravstveno zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji, razen če gre za osebo iz petega odstavka 54. člena tega zakona.

(7)

Ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena zavarovana oseba pridobi pravico do DO na podlagi ocene upravičenosti, če se uvrsti v eno od kategorij DO iz drugega odstavka 12. člena tega zakona ali na podlagi izvida iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona.

(8)

Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima zavarovana oseba, ki se za stalno ali začasno naseli v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici, in izpolnjuje vse druge pogoje za pridobitev pravic do DO, pravico izključno do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona. Za namen prejšnjega stavka se šteje, da se stalno ali začasno naseli v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici, če ima v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, prijavljen stalni ali začasni naslov v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici.

(9)

Zavarovana oseba ni upravičena do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona, če v državi, v kateri dejansko prebiva, prejema primerljive storitve oziroma prejemke za enak namen.

(10)

Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena se za osebe, ki imajo v skladu s predpisi, ki urejajo mednarodno zaščito, status begunca ali subsidiarne zaščite, in so zavarovane osebe v skladu s tem zakonom, pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena ne preverja.

(11)

Pravico do DO ima tudi tuja zavarovana oseba, če izpolnjuje pogoja iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.

12. člen

(kategorije DO)

(1)

S kategorijo DO se določa obseg pravic, do katerih je zavarovana oseba upravičena na podlagi ocene upravičenosti.

(2)

Na podlagi izdelane ocene upravičenosti se zavarovana oseba uvrsti v eno od kategorij DO:

-

1. kategorija – lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 12,5 do 26,99 ponderiranih točk;

-

2. kategorija – zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 27 do 47,49 ponderiranih točk;

-

3. kategorija – težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 47,5 do 69,99 ponderiranih točk;

-

4. kategorija – težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 70 do 89,99 ponderiranih točk;

-

5. kategorija – najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 90 do 100 ponderiranih točk.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovana oseba pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 5. kategorijo DO, če iz izvida, ki ni starejši od šestih mesecev od datuma vložitve vloge, izhaja, da je:

-

bil za zavarovano osebo na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog ali zdravnik s specializacijo s področja psihiatrije oziroma nevrologije, ugotovljen hud kognitivni upad, ali

-

zdravnik s specializacijo s področja nevrologije ali fiziatrije ugotovil, da zavarovana oseba ne more uporabljati obeh rok in nog.

(4)

Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko zavarovana oseba pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 4. kategorijo DO, če gre za invalidno osebo, ki je dopolnila 18 let in ji je pred tem starš nudil nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke ter je prejemal delno plačilo za izgubljen dohodek. Najpozneje po petih letih od izdaje odločbe o upravičenosti do DO se za osebo iz prejšnjega stavka prvič izdela ocena upravičenosti.

(5)

Vsebino, metodologijo in ocene rezultatov preizkusa spoznavnih sposobnosti iz prve alineje tretjega odstavka tega člena določi minister.

(6)

Ocenjevalno lestvico za oceno upravičenosti z vrednostjo točk po področju ocenjevanja iz tretjega odstavka 36. člena tega zakona določi minister.

13. člen

(mirovanje pravic uporabnika)

(1)

Uporabniku nedenarna pravica do DO, razen pravica do oskrbovalca družinskega člana, ali denarna pravica do DO miruje, če se zdravi v bolnišnici oziroma je obravnavan v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.

(2)

Mirovanje nedenarne pravice do DO nastopi prvi dan, denarne pravice do DO pa 31. dan od nastopa okoliščin iz prejšnjega odstavka, in preneha z dnem, ko je uporabnik odpuščen iz bolnišnice oziroma namestitve iz prejšnjega odstavka. Mirovanje pravic do DO nastopi in preneha po samem zakonu.

(3)

Koordinator DO obvesti ZZZS o dnevu sprejema in dnevu odpusta uporabnika do nedenarne pravice do DO iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena v roku iz šestega odstavka 44. člena tega zakona na način, kot je določen z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.

(4)

ZZZS v času mirovanja pravic iz prejšnjega odstavka krije 60 odstotkov sorazmernega dela nekoriščenega obsega pravic iz osebnega načrta uporabnika na mesec. Seštevek izvedenega obsega ur storitev DO in sorazmerni del nekoriščenega obsega pravice do DO v posameznem mesecu ne sme presegati obsega ur, ki sta ga v osebnem načrtu dogovorila koordinator DO in uporabnik, če gre za nižji obseg ur od določenega v 16. členu tega zakona, vendar ne več, kot ga za posamezno pravico do DO in glede na priznano kategorijo DO določa 16. člen tega zakona.

(5)

Uporabnik denarne pravice do DO, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec obvesti koordinatorja DO o dnevu sprejema in dnevu odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena, v roku iz petega odstavka 44. člena tega zakona, koordinator DO pa o tem obvesti ZZZS v roku iz šestega odstavka 44. člena tega zakona in na način, kot je določen z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.

(6)

Ne glede na prejšnji odstavek uporabnik, ki ima priznano denarno pravico do DO na podlagi osmega odstavka 11. člena tega zakona, o dnevu sprejema in dnevu odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena, v roku iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona obvesti vstopno točko, vstopna točka pa ZZZS v roku iz osmega odstavka 44. člena tega zakona od prejetja obvestila.

(7)

Uporabniku denarne pravice do DO v času mirovanja iz drugega odstavka tega člena denarni prejemek ne pripada. ZZZS za dneve v koledarskem mesecu, ko mirovanje še ni nastopilo, do dneva nastopa mirovanja oziroma od dneva prenehanja okoliščin za mirovanje do konca koledarskega meseca, izplača sorazmerni del denarnega prejemka.

2. oddelek: Storitve DO

14. člen

(storitve DO)

(1)

Storitve DO so:

-

pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;

-

pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;

-

zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila;

-

storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona.

(2)

Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih obsegajo pomoč pri:

1.

prehranjevanju in pitju;

2.

osebni higieni;

3.

oblačenju in slačenju;

4.

izločanju in odvajanju;

5.

gibanju;

6.

pripravi na spanje in počitek in

7.

druga osnovna dnevna opravila.

(3)

Storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih obsegajo:

1.

pomoč pri gospodinjskih opravilih;

2.

pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin;

3.

prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov;

4.

spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev DO in

5.

druga podporna dnevna opravila.

(4)

Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, obsegajo:

1.

spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;

2.

spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika;

3.

pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;

4.

preprečevanje razjed zaradi pritiska in

5.

druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

(5)

Podrobnejšo vsebino storitev DO, s katerimi se udejanjajo pravice do DO, in storitev koordinatorja DO, ki jih koordinator DO opravlja v okviru dela in nalog iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona in način njihovega izvajanja, določi minister.

(6)

Storitve koordinatorja DO ne posegajo v obseg pravic iz kategorije DO, ki izhaja iz odločbe iz 38. člena tega zakona.

(7)

Izhodišča za oblikovanje cene storitev DO in storitev koordinatorja DO (v nadaljnjem besedilu: cene storitev) določi minister.

(8)

Izvajalci DO za potrebe izračuna cene storitev posredujejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta podatke o elementih za oblikovanje cen iz devetega odstavka tega člena.

(9)

Minister posreduje izhodišča za oblikovanje cen na podlagi podatkov o elementih iz prejšnjega odstavka na ZZZS, ki pripravi predloge cen storitev. Minister sprejme sklep o cenah storitev najpozneje do 30. aprila tekočega leta. Nove cene storitev začnejo veljati prvi dan naslednjega meseca po uveljavitvi akta, ki določa nove cene storitev in veljajo za storitve, opravljene od datuma začetka veljavnosti nove cene.

14.a člen

(izredna uskladitev cen storitev)

(1)

Cene storitev se lahko izredno uskladijo med letom, če se na podlagi kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, drugih kolektivnih pogodb ali predpisov, ki urejajo skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, sprejmejo nova plačna izhodišča, ki imajo neposreden vpliv na stroške dela izvajalcev storitev DO.

(2)

Izredna uskladitev se opravi po postopku iz devetega odstavka prejšnjega člena tako, da minister posreduje podatke o elementih za oblikovanje cen storitev ZZZS v 10 dneh od sprejetja novih plačnih izhodišč, ZZZS pripravi nov predlog cen storitev v 10 delovnih dneh po pridobitvi vrednosti elementov za oblikovanje cen storitev od ministra, minister pa nato najpozneje v 10 delovnih dneh od pridobitve predloga ZZZS sprejme nove cene storitev.

(3)

Nove cene storitev, izračunane na podlagi tega člena, začnejo veljati prvi dan naslednjega meseca od uveljavitve sklepa ministra, ki določa novo ceno storitev, za storitve, opravljene od datuma začetka veljavnosti nove cene.

15. člen

(kraj in oblike opravljanja storitev DO)

(1)

Storitve DO se izvajajo:

-

v prostorih izvajalca DO ali

-

na naslovu, kjer uporabnik dejansko prebiva.

(2)

DO v instituciji je oblika DO, ki se opravlja v prostorih izvajalca DO.

(3)

Osebam, ki so na prestajanju kazni zapora ali v priporu, pripada izključno pravica do DO na domu iz tretje alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

3. oddelek: Nedenarne pravice do DO

16. člen

(nedenarna pravica do DO v javni mreži)

(1)

Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne DO v instituciji in DO na domu je določen v urah. Za 1. kategorijo DO velja 20 ur, za 2. kategorijo DO 40 ur, za 3. kategorijo DO 60 ur, za 4. kategorijo DO 80 ur in za 5. kategorijo DO 110 ur mesečno.

(2)

Obseg neposrednega izvajanja storitev za opravljanje dnevne DO je za 1. kategorijo 7 ur, za 2. kategorijo DO 14 ur, za 3. kategorijo DO 21 ur, za 4. kategorijo DO 27 ur in za 5. kategorijo DO 37 ur mesečno.

(3)

Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je v 1. kategoriji DO 12 ur, v 2. kategoriji DO 24 ur, v 3. kategoriji DO 48 ur, v 4. kategoriji DO 30 ur in v 5. kategoriji DO 24 ur letno.

(4)

Plačilo pravic iz tega člena izvede ZZZS z neposrednim plačilom izvedenih storitev DO izvajalcu DO. Če uporabnik prejema denarni prejemek, ZZZS denarni prejemek nakaže uporabniku.

(5)

Ne glede na določbe tega člena obseg nedenarne pravice za posamezno kategorijo DO v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti pripada v sorazmernem delu glede na število dni, ko uporabniku pripada nedenarna pravica.

4. oddelek: Denarne pravice do DO

17. člen

(pravica do denarnega prejemka)

(1)

Izračun denarnega prejemka v posamezni kategoriji DO v koledarskem mesecu znaša: 1. kategorija DO 89 eurov, 2. kategorija DO 179 eurov, 3. kategorija DO 268 eurov, 4. kategorija DO 357 eurov in 5. kategorija DO 491 eurov.

(2)

Višina vrednosti pravice iz prejšnjega odstavka se uskladi najmanj enkrat letno, in sicer 1. marca tekočega leta z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS) glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi SURS. Minister izda sklep o uskladitvi, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se višina denarnega prejemka za posamezno kategorijo DO v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti izplača v sorazmernem delu glede na število dni v mesecu.

5. oddelek: Pravica do oskrbovalca družinskega člana

18. člen

(oskrbovalec družinskega člana)

Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki jo izbere uporabnik iz 4. in 5. kategorije DO za nudenje storitve DO na domu uporabnika v skladu s tem zakonom.

19. člen

(postopek za izbiro oskrbovalca družinskega člana)

Upravičenec na podlagi izvršljive odločbe o upravičenosti do pravic do DO iz 38. člena tega zakona skupaj z izbranim oskrbovalcem družinskega člana vloži vlogo za izbiro oskrbovalca družinskega člana pri vstopni točki. Izpolnjevanje pogojev za oskrbovalca družinskega člana iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ugotavlja vstopna točka in izda odločbo o izbiri oskrbovalca družinskega člana.

20. člen

(pogoji za oskrbovalca družinskega člana)

(1)

Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:

1.

je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana;

2.

je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva;

3.

iz kazenske evidence izhaja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;

4.

ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta iz sedmega odstavka tega člena.

(2)

Oskrbovalec družinskega člana na podlagi odločbe iz 19. člena tega zakona vsaj en dan pred sklenitvijo osebnega načrta iz sedmega odstavka tega člena:

-

zapusti trg dela, pri čemer se šteje, da je zapustil trg dela, če izkaže, da ni v delovnem razmerju, ni samozaposlena oseba, ni družbenik gospodarske družbe in hkrati poslovodna oseba v tej družbi, ni ustanovitelj zavoda in hkrati poslovodna oseba v tem zavodu, ni obvezno socialno zavarovan kot kmet ali član kmečkega gospodarstva, nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let ali ni prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in

-

zgolj v primeru, če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, lahko nastopi delovno razmerje največ s polovičnim delovnim časom. V tem primeru je oskrbovalec družinskega člana iz naslova opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zavarovan s polovičnim zavarovalnim časom, ne glede na to, ali je v delovnem razmerju z največ polovičnim delovnim časom ali ni vključen v obvezna socialna zavarovanja iz tega naslova.

(3)

Oskrbovalec družinskega člana je lahko tudi uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine. Če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, lahko uživalec starostne, predčasne in vdovske pokojnine pridobi status oskrbovalca družinskega člana za polovični zavarovalni čas.

(4)

Oceno psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena opravi invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) za kandidata za oskrbovalca družinskega člana, o čemer izda potrdilo z veljavnostjo največ pet let. Po tem času se ponovno opravi ocena psihofizične sposobnosti.

(5)

Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja DO največ dvema upravičencema, ki prebivata na istem naslovu.

(6)

Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena se ocena psihofizične sposobnosti ne opravi za tistega od staršev invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let ter ji je pred tem nudil nego in varstvo ter bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševskem varstvu, če pri njem ni bila ugotovljena invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ni invalid po drugih predpisih. Ocena psihofizične sposobnosti se za starša invalidne osebe opravi po petih letih od pridobitve pravice vlagatelja do DO.

(7)

Upravičenec v sodelovanju z oskrbovalcem družinskega člana sklene osebni načrt z izbranim koordinatorjem DO, ki je zaposlen pri izvajalcu DO na domu.

(8)

Koordinator DO iz prejšnjega odstavka obvesti o sklenitvi osebnega načrta ZZZS in vstopno točko. Vstopna točka na podlagi sklenjenega osebnega načrta oskrbovalca družinskega člana vpiše v evidenco oskrbovalcev družinskih članov in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona.

(9)

Oskrbovalec družinskega člana začne opravljati naloge z dnem, ki je v osebnem načrtu določen kot dan začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana in koriščenja pravic uporabnika pravice do oskrbovalca družinskega člana, ki je lahko enak dnevu sklenitve osebnega načrta ali pa je določen poznejši datum. Koordinator DO o sklenitvi osebnega načrta obvesti tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kadar je naloge oskrbovalca družinskega člana začel opravljati uživalec pokojnine iz tretjega odstavka tega člena.

(10)

Podrobnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana določi minister.

21. člen

(naloge oskrbovalca družinskega člana)

(1)

Oskrbovalec družinskega člana uporabniku DO nudi storitve v skladu z osebnim načrtom iz 42. člena tega zakona, za opravljanje katerih se je usposobil v skladu s 30. členom tega zakona.

(2)

Oskrbovalec družinskega člana v zvezi z opravljanjem DO, s pomočjo koordinatorja DO, mesečno poroča o opravljanju DO. Poročilo vsebuje najmanj naslednjo vsebino:

-

seznam opravljenih storitev DO;

-

zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem DO in način ukrepanja.

(3)

Mesečno poročilo oskrbovalec družinskega člana odda pisno ali ustno na zapisnik ob obisku koordinatorja DO na domu uporabnika. Vsebino obrazca mesečnega poročila pripravi ministrstvo.

(4)

Oskrbovalec družinskega člana mora vstopni točki in koordinatorju DO sporočiti vse spremembe, in sicer v osmih dneh od nastanka spremembe, ki vplivajo na:

-

upravičenost uporabnika do DO;

-

izpolnjevanje pogojev za oskrbovalca družinskega člana iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.

(5)

Vsako okoliščino, ki lahko predstavlja tveganje za zdravje ali življenje uporabnika, oskrbovalec družinskega člana nemudoma sporoči izbranemu osebnemu zdravniku uporabnika ali drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

22. člen

(pravice oskrbovalca družinskega člana)

Oskrbovalec družinskega člana ima v skladu s tem zakonom pravico do:

-

delnega plačila za izgubljeni dohodek;

-

vključitve v obvezna socialna zavarovanja;

-

načrtovane odsotnosti in

-

usposabljanja in strokovnega svetovanja.

23. člen

(delno plačilo za izgubljeni dohodek)

(1)

Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki mu ga obračunava in izplačuje ZZZS.

(2)

Oskrbovalcu družinskega člana pripada pravica iz prejšnjega odstavka z dnem, ki je v osebnem načrtu določen kot dan začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana.

(3)

Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do polovice delnega plačila za izgubljeni dohodek iz prvega odstavka tega člena, če opravlja naloge oskrbovalca družinskega člana v polovičnem obsegu delovnega oziroma zavarovalnega časa.

(4)

Če oskrbovalec družinskega člana sočasno zagotavlja DO dvema uporabnikoma, ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,8 kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji.

(5)

Oskrbovalec družinskega člana ima v času nadomestne oskrbe uporabnika pravico do plačila za izgubljeni dohodek v nespremenjeni višini.

(6)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se višina delnega plačila za izgubljeni dohodek v prvem in zadnjem mesecu upravičenosti oskrbovalcu družinskega člana izplača v sorazmernem delu glede na število dni v mesecu.

24. člen

(vključitev v obvezna socialna zavarovanja)

Vstopna točka z dnem začetka koriščenja pravice do oskrbovalca družinskega člana oskrbovalca družinskega člana pod pogoji, določenimi s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in starševskega varstva ter tega zakona, prijavi v vsa navedena obvezna zavarovanja in tudi v obvezno zavarovanje za DO.

25. člen

(nadomestna oskrba)

(1)

Nadomestna oskrba je oskrba, ki se uporabniku zagotovi za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana.

(2)

Oskrbovalec družinskega člana je lahko v koledarskem letu načrtovano odsoten do skupno največ 21 dni.

(3)

Oskrbovalec družinskega člana načrtovano odsotnost vnaprej uskladi s koordinatorjem DO, s katerim je uporabnik sklenil osebni načrt.

(4)

Uporabnik je v času odsotnosti oskrbovalca družinskega člana upravičen do nadomestne oskrbe v instituciji, DO na domu ali do denarnega prejemka v sorazmerni višini, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 17. člena tega zakona. Ne glede na vrsto nadomestne oskrbe je uporabnik ves čas nadomestne oskrbe upravičen do pravice do storitev e-oskrbe. Višina denarnega prejemka se določi na podlagi umestitve upravičenca v kategorijo DO iz 12. člena tega zakona.

(5)

Če začne oskrbovalec družinskega člana naloge opravljati med letom, mu pripada sorazmeren delež števila dni načrtovane odsotnosti iz drugega odstavka tega člena.

26. člen

(prenehanje opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana)

(1)

Oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati svoje naloge:

1.

po odločitvi uporabnika;

2.

na lastno željo;

3.

če ne opravi usposabljanj v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega zakona;

4.

če uporabnik ni več uvrščen v 4. ali 5. kategorijo DO v skladu z 12. členom tega zakona;

5.

s smrtjo uporabnika;

6.

če ovira ali onemogoči izvedbo ponovne ocene upravičenosti;

7.

s smrtjo oskrbovalca družinskega člana;

8.

v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev iz prvega in drugega odstavka 20. člena tega zakona;

9.

v primeru neprimerne oskrbe, ki nastane kot posledica neustreznega ravnanja oskrbovalca družinskega člana, katerega posledica je lahko poslabšanje telesnega ali duševnega zdravja uporabnika;

10.

v primeru fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja nad uporabnikom ali zanemarjanja uporabnika s strani oskrbovalca družinskega člana;

11.

zaradi nemožnosti opravljanja nalog iz drugih razlogov, ki trajajo več kot tri mesece in izhajajo iz okoliščin na strani uporabnika iz 27. člena tega zakona.

(2)

O prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana vstopna točka izda odločbo o razrešitvi oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, iz katere je razviden datum prenehanja opravljanja nalog in jo vroči uporabniku in oskrbovalcu družinskega člana. Vstopna točka določi dan prenehanja opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana glede na ugotovljen razlog prenehanja iz prejšnjega odstavka.

(3)

Oskrbovalec družinskega člana naloge izpolnjuje vse do dne, navedenega v odločbi o prenehanju pravice do oskrbovalca družinskega člana.

(4)

Ko vstopna točka izve za okoliščine iz 3., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena, pozove koordinatorja DO, da zagotovi nadomestno oskrbo, na način, da se ravna v skladu s 25. členom tega zakona, in sicer do sklenitve novega osebnega načrta. Ob nastopu okoliščin iz 3., 9., in 10. točke prvega odstavka tega člena se izda odločba, s katero se razreši dosedanjega oskrbovalca družinskega člana. Z uporabnikom se sklene nov osebni načrt.

(5)

Oskrbovalcu družinskega člana preneha pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek in na tej podlagi tudi vključitev v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona z dnem, ki je naveden v odločbi iz drugega odstavka tega člena.

(6)

Ne glede na prejšnji odstavek oskrbovalec družinskega člana v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena obdrži pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek in pravico do vključenosti v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona še 30 dni po smrti uporabnika.

27. člen

(nemožnost opravljanja nalog iz razlogov na strani uporabnika)

(1)

Če se uporabnik zdravi v bolnišnici oziroma v drugi obliki namestitve, ki jo krije zdravstveno zavarovanje, oskrbovalec družinskega člana še največ tri mesece od prvega dne zdravljenja v bolnišnici oziroma po prvem dnevu druge oblike namestitve, prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek v nespremenjeni višini.

(2)

Oskrbovalec družinskega člana nemudoma po nastanku okoliščin iz prejšnjega odstavka obvesti o njih koordinatorja DO.

(3)

Če okoliščine iz prejšnjega odstavka trajajo več kot tri mesece, koordinator DO o tem pisno obvesti vstopno točko.

28. člen

(pravica upravičenca po prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana)

(1)

Po prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana ima upravičenec pravico do ponovne izbire oskrbovalca družinskega člana ali pravico do DO v drugi obliki.

(2)

Upravičenec skupaj z novo izbranim oskrbovalcem družinskega člana vloži vlogo v skladu z 19. členom tega zakona, o čemer vstopna točka odloči v skladu z 38. členom tega zakona. Če želi upravičenec uveljavljati drugo obliko DO, o tem sklene nov osebni načrt iz 42. člena tega zakona.

29. člen

(pravice in obveznosti po prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana)

(1)

Če vstopna točka izda odločbo o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zaradi razlogov, navedenih v 1., 4., 5. in 11. točki prvega odstavka 26. člena tega zakona, 8. točki prvega odstavka 26. člena tega zakona v povezavi s 1. točko prvega odstavka 20. člena tega zakona in iz drugega odstavka 44. člena tega zakona, ima oskrbovalec družinskega člana pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov o urejanju trga dela, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove volje ali krivde.

(2)

Če vstopna točka izda odločbo o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zaradi razlogov, navedenih v 2., 6., 9. ali 10. točki prvega odstavka 26. člena tega zakona, in iz 3. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona, če usposabljanje ni bilo opravljeno v roku iz 4. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona ter v primeru iz 8. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona v povezavi z 2. in 3. točko prvega odstavka 20. člena tega zakona, se pri uveljavljanju pravic na podlagi predpisov o urejanju trga dela šteje, kot da je oskrbovalcu družinskega člana pogodba o zaposlitvi prenehala iz krivdnega razloga.

(3)

Ne glede na zakon, ki ureja trg dela, se oskrbovalec družinskega člana zaradi uveljavljanja pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi tega zakona prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh od dneva, navedenega v odločbi iz drugega odstavka 26. člena tega zakona. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva od dneva, navedenega v odločbi iz drugega odstavka 26. člena tega zakona, do dneva vložitve zahteve.

30. člen

(usposabljanje oskrbovalca družinskega člana)

(1)

Oskrbovalec družinskega člana opravi osnovno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 15 ur in obnovitveno usposabljanje za opravljanje DO v obsegu 10 ur.

(2)

Oskrbovalec družinskega člana se obnovitvenega usposabljanja iz prejšnjega odstavka udeleži najmanj na tri leta.

(3)

Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena zagotavlja Socialna zbornica Slovenije.

(4)

Podrobnejši program usposabljanja iz prvega odstavka tega člena, način usposabljanja oskrbovalca družinskega člana, merila za priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti na področju DO v primeru osnovnega usposabljanja za oskrbovalce družinskega člana in vsebino vodenja dnevnika opravljanja DO določi Socialna zbornica Slovenije.

6. oddelek: Dodatne pravice do DO

31. člen

(dodatne pravice)

Zavarovana oseba je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, upravičena do dodatnih pravic, in sicer do:

-

storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona, ne glede na obliko, v kateri koristi pravice do DO, in

-

sofinanciranja storitev e-oskrbe iz 33. člena tega zakona, razen v primeru koriščenja celodnevne DO v instituciji.

32. člen

(pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti)

[Opomba TFL: Člen se za upravičence do posamezne oblike DO začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno obliko DO po tem zakonu, razen v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena in se pravica iz tega člena začne uporabljati 1. julija 2025.]

(1)

Pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti vključuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in zmanjševanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca, storitve psihosocialne podpore, storitve post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.

(2)

Pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je pravica ter pripada upravičencu, ki je upravičen do pravic do DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, in sicer na podlagi ugotovljene kategorije DO, v obsegu za posamezno leto, kot je določen v tretjem odstavku 16. člena tega zakona.

(3)

Obseg pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti se v prvem letu prizna v sorazmernem deležu polnega obsega pravice v pripadajoči kategoriji DO.

(4)

Izvajalec DO, s katerim upravičenec sklene osebni načrt iz 42. člena tega zakona, uporabniku v 30 dneh od sklenitve osebnega načrta omogoči koriščenje najmanj 10 odstotkov vrednosti pravice iz drugega odstavka tega člena, ki mu v tekočem koledarskem letu pripada.

(5)

Uporabnik, ki koristi pravico v obliki denarnega prejemka ali v obliki oskrbovalca družinskega člana, sklene osebni načrt iz 42. člena tega zakona za opravljanje storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti z izvajalcem DO na domu.

(6)

Če je upravičenec do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti na podlagi ponovne ocene upravičenosti v koledarskem letu uvrščen v kategorijo DO, na podlagi katere je obseg pravice iz tretjega odstavka tega člena višji, mu v istem koledarskem letu, poleg prvotno pripadajočega števila ur financiranja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, v tem koledarskem letu pripada še razlika do višine ur teh storitev v novi kategoriji DO. Če pa je upravičenec do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti na podlagi ponovne ocene upravičenosti v koledarskem letu uvrščen v kategorijo DO, na podlagi katere je vrednost pravice iz tretjega odstavka tega člena nižja, mu v istem koledarskem letu ne pripadajo nove ure teh storitev v novi kategoriji DO.

33. člen

(pravica do storitev e-oskrbe)

[Opomba TFL: Člen se za upravičence začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen v 152. členu za posamezno obliko DO.]

(1)

Pravica do storitev e-oskrbe je pravica do sofinanciranja storitev e-oskrbe, ki uporabniku pripada na podlagi:

-

izvršljive odločbe o upravičenosti do pravic po tem zakonu, s katero je priznana dodatna pravica do storitev e-oskrbe,

-

sklenjenega osebnega načrta, razen če iz osebnega načrta izhaja, da je upravičenec izbral pravico do celodnevne DO v instituciji, in

-

sklenjene pogodbe o zagotavljanju storitev e-oskrbe s ponudnikom storitev e-oskrbe.

(2)

Pravica do storitev e-oskrbe se mesečno sofinancira v višini 0,80 eura dnevno na posameznega upravičenca storitev e-oskrbe. Uporabniku storitev e-oskrbe pripada tudi enkratno sofinanciranje stroška v višini 50 eurov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe. Uporabnik storitev e-oskrbe je ponovno upravičen do enkratnega sofinanciranja stroška za namestitev iz prejšnjega stavka, če mora zaradi prenehanja izvajanja storitev e-oskrbe s strani obstoječega ponudnika v okviru obveznega zavarovanja za DO zamenjati ponudnika storitev e-oskrbe. Vrednost pravice do storitev e-oskrbe se v prvem in zadnjem mesecu prizna glede na število dni koriščenja storitev e-oskrbe v koledarskem mesecu.

[Opomba TFL: Znesek sofinanciranja e-oskrbe do 31. decembra 2027 znaša 1 euro dnevno.]

(3)

Uporabnik sklene pogodbo iz tretje alineje prvega odstavka tega člena s ponudnikom storitev e-oskrbe, ki je vpisan v register iz 61. člena tega zakona. Nabor storitev, ki jih ponudnik storitev e-oskrbe izvaja uporabniku in so predmet sofinanciranja iz tega člena, je določen v javnem naročilu oziroma javnem razpisu, na katerem se izbere ponudnik storitev e-oskrbe.

(4)

Ponudnik storitev e-oskrbe ZZZS poroča podatke o pogodbi iz prvega odstavka tega člena in podatke o zaključku veljavnosti pogodbe ter podatke iz prevzemnega zapisnika za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe v skladu z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.

(5)

Ne glede na 31. člen tega zakona in prvi odstavek tega člena so do storitev e-oskrbe upravičene tudi druge zavarovane osebe, stare 80 let ali več, če ne prejemajo storitev iz druge alineje tretjega odstavka 11. člena tega zakona in če izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik ali patronažna medicinska sestra v okviru zdravstvene obravnave zavarovane osebe ali če pristojni CSD v okviru svoje obravnave ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zavarovana oseba potrebovala storitve e-oskrbe in poda o tem mnenje. Zavarovana oseba vloži vlogo na predpisanem obrazcu. Obvezno vsebino vloge in navodila za njeno izpolnjevanje določi minister. Sestavni element vloge je mnenje iz prvega stavka tega odstavka. O upravičenosti do storitev e-oskrbe odloči vstopna točka.

(6)

Višina sofinanciranja storitev e-oskrbe iz drugega odstavka tega člena se uskladi enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih SURS glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi SURS. Minister izda sklep o uskladitvi do 20. februarja, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Nove cene storitev veljajo od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.

(7)

Če se koristi pravica do storitev e-oskrbe v skladu s petim odstavkom tega člena, se smiselno uporabljajo četrti odstavek 2. člena, druga alineja prvega odstavka 11. člena tega zakona in določbe tega člena, razen določb, ki se nanašajo na sklenitev osebnega načrta.

(8)

Pogodba o zagotavljanju storitev e-oskrbe preneha veljati ne glede na voljo strank, ko postane odločba o prenehanju pravic po tem zakonu ali odločba o spremembi kategorije DO izvršljiva oziroma če je z novim osebnim načrtom izbrana pravica do DO, ki se izključuje s pravico do storitev e-oskrbe. Uporabnik DO in ponudnik storitev e-oskrbe morata zaradi izdane odločbe o spremembi kategorije DO skleniti novo pogodbo najkasneje v sedmih dneh po prenehanju pogodbe. Ne glede na prvi stavek tega odstavka je uporabnik pravice do sofinanciranja storitev e-oskrbe upravičen do sofinanciranja teh storitev do sklenitve nove pogodbe, vendar ne dlje kot sedem dni po prenehanju pogodbe.

7. oddelek: Uvrstitev na čakalni seznam in plačilo nastanitve in prehrane

34. člen

(uvrstitev na čakalni seznam)

(1)

Upravičenec, ki želi koristiti nedenarno pravico do DO, pa to zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca DO ni mogoče, se lahko vpiše na čakalni seznam pri izvajalcu DO oziroma pri izvajalcih DO, pri katerih bi želel koristiti pravico do DO.

(2)

Uvrstitev na čakalni seznam iz prejšnjega odstavka ne ovira sklenitve osebnega načrta za izvajanje iste pravice pri drugem izvajalcu DO oziroma druge oblike pravice do DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona. Ko izvajalec DO upravičencu, ki je uvrščen na njegov čakalni seznam, lahko nudi koriščenje želene nedenarne pravice do DO, ga seznani z možnostjo sklenitve osebnega načrta ali izbrisa iz čakalnega seznama, rezervacijo mesta pri izvajalcu DO proti plačilu ali s spremembo zaporedne številke uvrstitve upravičenca na čakalnem seznamu, če se za koriščenje nedenarne pravice do DO pri njem še ne odloči. Če se upravičenec odloči za koriščenje nedenarne pravice, z izvajalcem, pri katerem je uvrščen na čakalni seznam, sklene nov osebni načrt v skladu z desetim odstavkom 42. člena tega zakona.

(3)

O uvrstitvi na čakalni seznam odloča izvajalec DO glede na stopnjo nujnosti, kategorijo upravičenosti in podatek o prednostni izbiri izvajalca DO po vrstnem redu. Na čakalnem seznamu pri izvajalcu DO se vodijo naslednji podatki:

1.

zaporedna številka uvrstitve upravičenca,

2.

datum in ura vloge upravičenca,

3.

ime in priimek upravičenca, naslov in kontaktni podatki (e-naslov ali telefonska številka),

4.

datum obvestila upravičencu o uvrstitvi na čakalni seznam,

5.

stopnja nujnosti in kategorija upravičenosti,

6.

podatek o črtanju s čakalnega seznama (razlog in datum),

7.

podatek o prednostni izbiri izvajalca DO po vrstnem redu.

(4)

Izvajalec DO vodi več čakalnih seznamov, glede na stopnjo nujnosti in kategorijo DO ter glede na podatek o prednostni izbiri izvajalca DO s strani upravičenca. Izvajalec DO mora upravičencu ali njegovemu zakonitemu zastopniku na njegovo zahtevo sporočiti, na katerem mestu po vrstnem redu nerešenih vlog se nahaja njegova vloga za namestitev oziroma v katerem času je pričakovati njegovo vključitev.

(5)

Podrobnejši postopek uvrstitve na čakalni seznam, izbrisa iz čakalnega seznama, sprejema in rezervacije pri izvajalcu DO določi minister.

34.a člen

(nastanitev in prehrana)

(1)

Nastanitev in prehrana pri izvajalcu DO v instituciji obsegata (v nadaljnjem besedilu: nastanitev in prehrana):

-

bivanje,

-

organiziranje prehrane in

-

tehnično oskrbo.

(2)

Bivanje vključuje tudi čiščenje bivalnih prostorov in pranje, čiščenje ter vzdrževanje oblačil ter osebnega in skupnega perila.

(3)

Organiziranje prehrane zajema nabavo, pripravo in ustrezno postrežbo celodnevne, starosti in zdravstvenemu stanju primerne hrane in napitkov.

(4)

Tehnična oskrba je organizirana dejavnost za zagotavljanje tehničnih pogojev za optimalno izvajanje institucionalnega varstva ter vključuje naloge vzdrževanja opreme, prostorov, objekta in okolice.

(5)

Podrobnejša pravila glede bivanja, organizirane prehrane in tehnične oskrbe določi minister.

34.b člen

(dogovor o nastanitvi in prehrani)

(1)

Uporabnik in izvajalec DO v instituciji ob sklenitvi osebnega načrta iz 42. člena tega zakona skleneta tudi dogovor o nastanitvi in prehrani (v nadaljnjem besedilu: dogovor), v katerem uredita vsa bistvena vprašanja izvajanja nastanitve in prehrane, vključno s ceno in osebami, ki bodo nastanitev in prehrano plačevale. Nastanitev in prehrano plača uporabnik.

(2)

Dogovor vsebuje ceno standardne nastanitve in prehrane, vključno z morebitnimi dodatki in odbitki. Skupni znesek, ki ga izvajalec DO lahko zaračuna za nastanitev in prehrano iz prejšnjega odstavka, ne sme presegati višine zagotovljene pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(3)

Dogovor lahko podpiše uporabnik, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik, skrbnik za poseben primer ali pooblaščenec.

34.c člen

(cenik nastanitve in prehrane)

(1)

Cenik nastanitve in prehrane po predhodnem soglasju ministrstva določi izvajalec DO v instituciji v skladu z metodologijo iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona in podzakonskim predpisom iz tretjega odstavka 60. člena tega zakona, ki ureja minimalne prostorske in tehnične pogoje za opravljanje DO.

(2)

Cenik nastanitve in prehrane izvajalec DO v instituciji objavi na svoji spletni strani.

III. poglavje: POSTOPEK IN NAČINI URESNIČEVANJA PRAVIC DO

35. člen

(začetek postopka)

(1)

Postopek za uveljavljanje pravic do DO na podlagi tega zakona se začne na podlagi vloge, ki jo na vstopno točko vloži zavarovana oseba, njen pooblaščenec, skrbnik ali skrbnik za posebni primer ali po uradni dolžnosti, kadar tako določa ta zakon.

(2)

Vstopna točka na podlagi vloge najprej ugotovi, ali obstajajo splošni pogoji za pridobitev pravic do DO iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona.

(3)

Če izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik ali patronažna medicinska sestra v okviru zdravstvene obravnave zavarovane osebe ali izvajalec socialno varstvenih storitev oziroma DO ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zavarovana oseba potrebovala DO in oceni, da zavarovana oseba ni sposobna samostojno začeti postopka za uveljavitev pravic do DO, obvesti o tem pristojni CSD.

(4)

Če oseba iz prejšnjega odstavka ni postavljena pod skrbništvo, nima skrbnika za posebni primer ali pooblaščenca, CSD ravna v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja ali v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek.

(5)

Obvezno vsebino vloge iz prvega odstavka tega člena in navodila za njeno izpolnjevanje določi minister s podzakonskim predpisom.

36. člen

(ocena upravičenosti)

(1)

Svetovalec za DO na vstopni točki iz 88. člena tega zakona izdela oceno upravičenosti, ki obsega oceno preostalih sposobnosti za izvajanje osnovnih in podpornih dnevnih opravil zavarovane osebe.

(2)

Svetovalec za DO na vstopni točki preveri, ali oseba zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti potrebuje pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno.

(3)

Ocenjevanje upravičenosti do DO se izvede na podlagi naslednjih okoliščin in lastnosti zavarovane osebe:

1.

zmožnosti gibanja v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;

2.

kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti;

3.

vedenja in duševnega zdravja;

4.

sposobnosti samooskrbe v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;

5.

sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem bolezni povezanih zahtev in obremenitev;

6.

poteka vsakdanjega življenja in socialnih stikov;

7.

sposobnosti glede aktivnosti izven domačega okolja in

8.

sposobnosti opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva.

(4)

Ocena upravičenosti se izdela s pomočjo ocenjevalne lestvice iz šestega odstavka 12. člena tega zakona.

(5)

Če se o pravici do DO odloča na podlagi izvida iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona brez ocene upravičenosti, postane izvid del upravnega spisa in priloga k odločbi v skladu s šestim odstavkom 38. člena tega zakona. Odločanje o pravici do DO brez opravljene ocene upravičenosti ne izključuje zakonske zahteve glede splošnih pogojev za pridobitev pravic do DO iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona in presoje glede njihove podanosti.

37. člen

(kraj ocene upravičenosti)

(1)

Oceno upravičenosti izdela svetovalec za DO v okolju, v katerem zavarovana oseba prebiva.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru objektivnih okoliščin, zaradi katerih ocenjevanja osebno ni možno izvesti, ocena upravičenosti lahko izvede na daljavo z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. V tem primeru svetovalec za DO ob prvi priložnosti, ko takšne razmere prenehajo, opravi osebni obisk, na katerem preveri ustreznost opravljene ocene, in sicer na način, da opravi ponovno oceno upravičenosti.

(3)

Če zavarovana oseba na napovedan datum obiska svetovalca za DO ni na naslovu, ki ga je v vlogi navedla kot kraj prebivanja in pred datumom obiska svetovalca za DO ali najpozneje v 14 dneh po datumu napovedanega obiska ne opraviči svoje odsotnosti in ne navede opravičljivih razlogov za svojo odsotnost, se postopek uveljavljanja pravic do DO ustavi.

(4)

V primeru iz osmega odstavka 11. člena tega zakona se ocena upravičenosti opravi na daljavo, s pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije in na podlagi zdravstvene dokumentacije zavarovane osebe.

38. člen

(pristojnost za odločanje, odločba in začetek koriščenja pravic do DO)

(1)

O pravicah do DO na prvi stopnji odloča vstopna točka z odločbo.

(2)

Izrek odločbe iz prejšnjega odstavka, s katero se zavarovani osebi prizna pravice do DO, vsebuje navedbe o:

1.

ugotovitvi obstoja pogojev za pridobitev pravic do DO iz 11. člena tega zakona;

2.

kategoriji DO iz 12. člena tega zakona z navedbo pripadajočih ponderiranih točk in v skladu s tem obseg storitev DO;

3.

pravicah do DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona;

4.

dodatnih pravicah iz 32. in 33. člena tega zakona;

5.

šifra države tujega nosilca zavarovanja, če je upravičenec tuja zavarovana oseba;

6.

obveznosti upravičenca, da sklene osebni načrt v roku in na način iz 42. člena tega zakona in pogoj prenehanja prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov za začetek koriščenja pravic do DO;

7.

ugotovitvi obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona;

8.

ureditvi izplačevanja pravic v primeru mirovanja in obveznost sporočanja nastanka okoliščin za mirovanje pravic ter dolžnosti vračila neupravičeno prejetih zneskov.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek izrek odločbe, izdane na podlagi osmega odstavka 11. člena tega zakona, vsebuje navedbe o:

1.

državi dejanskega prebivanja zavarovane osebe;

2.

izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravic do DO iz prve in tretje alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona;

3.

pravici do DO iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona;

4.

kategoriji DO iz 12. člena tega zakona z navedbo pripadajočih ponderiranih točk in v skladu s tem višini pripadajočih sredstev za izvedbo storitev DO;

5.

ugotovitvi obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona in pogoj prenehanja prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov;

6.

ureditvi izplačevanja pravic v primeru mirovanja in obveznosti sporočanja nastanka okoliščin za mirovanje pravic ter dolžnosti vračila neupravičeno prejetih zneskov;

7.

transakcijskem računu zavarovane osebe;

8.

obveznosti posredovanja potrdila iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona o tem, da je oseba živa.

(4)

Odločba o pravicah do DO postane izvršljiva z dnem vročitve upravičencu. Šteje se, da je bila odločba vročena 21. dan od odpreme. Na odločbi se označi dan odpreme. Pravice do DO in dodatna pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti se lahko začnejo koristiti z datumom začetka koriščenja pravic do DO, ki je določen v skladu z desetim odstavkom 42. člena tega zakona. V primeru ugotovitve obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona se osebni načrt sklene šele po prenehanju ugotovljenih primerljivih pravic oziroma dokazila o neizvajanju osebne asistence, na podlagi odločbe oziroma dokazila o neizvajanju osebne asistence. V primeru iz osmega odstavka 11. člena tega zakona upravičencu pripada pravica do denarnega prejemka z dnem izvršljivosti odločbe brez sklenitve osebnega načrta iz 42. člena tega zakona. Odločba iz prejšnjega stavka postane izvršljiva z vročitvijo.

(5)

Organ, ki odloča o prenehanju primerljive pravice ali izda dokazilo o neizvajanju osebne asistence, je tisti organ, ki je primerljivo pravico priznal. O prenehanju primerljive pravice ali izdaji dokazila o neizvajanju osebne asistence organ odloči na podlagi zahtevka upravičenca do primerljive pravice.

(6)

Prilogi odločbe iz prvega odstavka tega člena sta ocena upravičenosti iz 36. člena tega zakona ali izvid iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona in načrt priporočenih storitev DO iz 39. člena tega zakona.

(7)

Ne glede na deseti odstavek 42. člena tega zakona, ko gre za invalidno osebo, ki je dopolnila 18 let in ji je pred tem starš nudil nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke ter je prejemal delno plačilo za izgubljen dohodek, se lahko v osebnem načrtu za koriščenje pravice do oskrbovalca družinskega člana določi začetek koriščenja pravic z dnem nastopa polnoletnosti.

39. člen

(načrt priporočenih storitev DO)

(1)

Načrt priporočenih storitev DO je seznam priporočenih storitev DO, ki izhaja iz individualne ocene upravičenosti in potreb upravičenca do DO.

(2)

Vstopna točka pred izdajo odločbe izdela načrt priporočenih storitev DO skupaj z zavarovano osebo, s skrbnikom, skrbnikom za posebni primer ali pooblaščencem. Če je zavarovani osebi določen skrbnik ali skrbnik za posebni primer, se zavarovani osebi omogoči sodelovanje pri izdelavi načrta priporočenih storitev.

(3)

Načrt priporočenih storitev DO vsebuje najmanj naslednje podatke:

1.

o zavarovani osebi (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, spol, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), kontaktna telefonska številka, elektronski naslov);

2.

o morebitnem skrbniku oziroma skrbniku za posebni primer (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, spol, EMŠO, kontaktna telefonska številka, elektronski naslov);

3.

seznam storitev DO, ki jih zavarovana oseba po mnenju svetovalca za DO na vstopni točki potrebuje;

4.

podatke o kontaktni osebi zavarovane osebe – podatek ni obvezen (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, kontaktna telefonska številka, elektronski naslov);

5.

kraj in datum priprave načrta priporočenih storitev DO;

6.

osebno ime ter podpis svetovalca za DO na vstopni točki, ki je izvedel oceno upravičenosti in pripravil načrt priporočenih storitev DO in

7.

izjavo o obliki pravice do DO, ki jo želi zavarovana oseba koristiti.

(4)

Svetovalec za DO ob pripravi načrta priporočenih storitev zavarovano osebo, njenega pooblaščenca, skrbnika oziroma skrbnika za posebni primer seznani s pravicami do DO in načinom njihovega uveljavljanja.

40. člen

(pritožbeni postopek)

(1)

Zoper vse odločbe, izdane na podlagi tega zakona, kolikor ni za posamezen primer drugače določeno, je dovoljena pritožba v roku 15 dni, šteto od dneva njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(2)

O pritožbi zoper odločbe iz prejšnjega odstavka odloča ministrstvo. Za izdajo odločbe po tem členu se smiselno uporabljajo določbe od 36. do 38. člena tega zakona.

(3)

Če je pritožbi ugodeno in je določena druga kategorija DO, je uporabnik v obdobju od datuma začetka koriščenja pravic, ki je določen v osebnem načrtu, do datuma izvršljivosti odločbe, izdane na podlagi tega člena, upravičen do denarnega prejemka, ki predstavlja razliko med tisto pravico, ki mu je bila priznana z odločbo organa prve stopnje, ki je bila odpravljena, in tisto pravico, ki mu je priznana z novo odločbo.

41. člen

(sodno varstvo)

Sodno varstvo zoper dokončne odločbe ministrstva iz prejšnjega člena lahko zavarovana oseba uveljavlja pred sodiščem, pristojnim za socialne spore, skladno s predpisi, ki urejajo socialne spore.

42. člen

(osebni načrt)

(1)

Osebni načrt je pogodba med upravičencem in izvajalcem DO, s katerim se izvajalec DO zaveže, da bo upravičencu zagotavljal storitve DO v obsegu pravic iz kategorije DO, ki izhaja iz odločbe iz 38. člena tega zakona. V osebnem načrtu se določi, katero od oblik pravic do DO bo upravičenec koristil. V primeru kombiniranja pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona osebni načrt podpišejo uporabnik in izvajalca DO, pri čemer naloge koordinatorja DO opravlja koordinator DO pri izvajalcu DO na domu.

(2)

Osebni načrt pripravi koordinator DO skupaj z upravičencem v skladu z načrtom priporočenih storitev DO. O sklenitvi osebnega načrta koordinator DO obvesti vstopno točko in posreduje ZZZS podatke iz osebnega načrta, ki so nujno potrebni za izvajanje nalog ZZZS po tem zakonu za potrebe obračunavanja in izplačevanja pravic do DO, o upravičencu, oskrbovalcu družinskega člana in izbranem izvajalcu DO. Koordinator DO hkrati ZZZS posreduje tudi podatke iz izreka odločbe iz 38. člena tega zakona in podatke o tem, katero pravico upravičenec koristi.

(3)

Upravičenec z izbranim izvajalcem DO sklene osebni načrt. Če upravičenec koristi pravico v obliki denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona ali oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se osebni načrt sklene z izvajalcem DO na domu.

(4)

Če upravičenec v treh mesecih od vročitve odločbe iz 38. člena tega zakona ne sklene osebnega načrta, vstopna točka preveri razloge za takšno stanje in presodi, ali bi bilo potrebno zaradi spremenjenih okoliščin opraviti ponovno oceno upravičenosti oziroma začeti nov postopek odločanja o pravicah do DO po uradni dolžnosti in izdati drugačno odločbo o pravici do DO. Izjemoma, kadar obstajajo objektivni razlogi, zaradi katerih kandidat za oskrbovalca družinskega člana ne more v treh mesecih zapustiti trga dela ali je izražena volja uporabnika za poznejšo sklenitev osebnega načrta, se lahko osebni načrt sklene tudi po treh mesecih, vendar ne pozneje kot v obdobju šestih mesecev. Če osebni načrt v tem času ni sklenjen, se izda odločba o prenehanju pravice do DO.

(5)

Če upravičenec v času nadomestne oskrbe iz 25. člena tega zakona koristi nadomestno oskrbo v instituciji ali DO na domu, za obdobje nadomestne oskrbe sklene osebni načrt z izvajalcem DO v instituciji oziroma DO na domu. Če koristi nadomestno oskrbo v obliki denarnega prejemka, za obdobje nadomestne oskrbe osebni načrt sklene s koordinatorjem DO, s katerim ima sklenjen osebni načrt za izvajanje pravice do oskrbovalca družinskega člana.

(6)

Uporabnik in izvajalec DO lahko v okviru iste kategorije upravičenosti do DO spremenita nabor ali pogostost opravljanja storitev DO in spremembo uredita z aneksom k osebnemu načrtu, za katerega se smiselno uporabljajo določbe tega člena.

(7)

Izvajalec DO iz prvega odstavka 59. člena tega zakona opravljene storitve DO elektronsko evidentira.

(8)

Osebni načrt vsebuje najmanj osebne podatke (osebno ime, začasni in stalni naslov, EMŠO, kontaktni podatki) o upravičencu, njegovem skrbniku, skrbniku za posebni primer oziroma o pooblaščencu, izvajalcu DO in o njegovi odgovorni osebi, opis potreb upravičenca, vrsto storitve DO, pogostost obiskov koordinatorja DO iz četrtega odstavka 65. člena tega zakona, zdravstvenih posebnostih, ki vplivajo na izvajanje storitev DO, času in trajanju izvedbe storitve DO, naslovu opravljanja DO, kontaktnih podatkih strokovnih služb (vstopne točke), ki sodelujejo z uporabnikom, obsegu pravice do DO, medsebojnih pravicah in obveznostih ter navedbo koordinatorja DO, ki je osebni načrt pripravil. V primerih iz tretjega odstavka tega člena osebni načrt vsebuje tudi podatke o transakcijskem računu upravičenca in oskrbovalca družinskega člana (številka transakcijskega računa in naziv banke, šifri države ter BIC kodi banke, kjer je račun odprt).

(9)

Spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na osebni načrt, uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer, pooblaščenec ali oskrbovalec družinskega člana sporoči koordinatorju DO v osmih dneh, ko je sprememba nastala oziroma ko je zanjo izvedel.

(10)

V osebnem načrtu se vedno določi datum začetka koriščenja pravic. Datum začetka koriščenja pravic je lahko enak ali kasnejši od datuma sklenitve osebnega načrta. Ob spremembi oblike pravice DO ali izvajalca DO se sklene nov osebni načrt. Uporabnik ima lahko sklenjen le en osebni načrt, razen v primeru koriščenja nadomestne oskrbe. Ob zamenjavi izvajalca DO ta uporabniku izda dokument, ki izkazuje obseg neizkoriščenih ur storitev DO v mesecu zamenjave oziroma neizkoriščenih ur storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v letu. Podatek o obstoju predhodno sklenjenega osebnega načrta in o izvajalcu DO, s katerim je predhodno sklenjen osebni načrt, koordinator DO pridobi od uporabnika oziroma s strani ZZZS.

(11)

Osebni načrt preneha veljati, ko postane odločba o prenehanju upravičenosti do DO ali odločba o spremembi kategorije DO izvršljiva. Uporabnik DO in izvajalec DO na podlagi odločbe o spremembi kategorije DO skleneta nov osebni načrt najkasneje v roku sedmih dni po prenehanju osebnega načrta. Ne glede na prvi stavek tega odstavka je uporabnik pravice do denarnega prejemka, oskrbovalec družinskega člana ali izvajalec DO upravičen do izplačila denarnega prejemka oziroma delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma plačila storitev DO do sklenitve novega osebnega načrta, vendar ne dlje kot sedem dni po prenehanju osebnega načrta.

43. člen

(ponovna ocena upravičenosti)

(1)

Vstopna točka po uradni dolžnosti vsakih pet let od izdaje odločbe iz 38. člena tega zakona izvede ponovno oceno upravičenosti. Vstopna točka na podlagi veljavne ocenjevalne lestvice iz 12. člena tega zakona izdela ponovno oceno upravičenosti in izda novo odločbo o upravičenosti do pravic.

(2)

Predlog za ponovno oceno upravičenosti lahko vloži tudi uporabnik, njegov pooblaščenec, skrbnik ali skrbnik za posebni primer, če meni, da bi bil uporabnik zaradi spremenjenih okoliščin upravičen do drugačne kategorije DO.

(3)

Za izdajo nove odločbe v postopku ponovne ocene upravičenosti se smiselno uporabljajo določbe 35. do 38. člena tega zakona.

44. člen

(obveščanje)

(1)

Pogoji za pridobitev pravic iz tega zakona morajo biti izpolnjeni v celotnem obdobju veljavnosti odločbe o upravičenosti do pravic do DO v skladu s tem zakonom, pogoji za koriščenje pravic pa v celotnem obdobju koriščenja pravic na podlagi sklenjenega osebnega načrta iz 42. člena tega zakona. Vstopna točka po uradni dolžnosti ves čas upravičenosti do pravic do DO spremlja, ali so nastale spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravic do DO, zaradi katerih bi bilo treba začeti postopek po uradni dolžnosti iz devetega odstavka tega člena.

(2)

Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora vstopni točki sporočiti naslednje spremembe:

1.

začetek prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugega predpisa;

2.

izguba lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO;

3.

smrt uporabnika;

4.

smrt oskrbovalca družinskega člana;

5.

dan sprejema in dan odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka 13. člena tega zakona, če gre za uporabnika pravice do denarnega prejemka iz osmega odstavka 11. člena tega zakona;

6.

sprememba naslova prebivališča ali dejanskega bivanja uporabnika, če ne biva več v Republiki Sloveniji;

7.

sprememba skrbnika, skrbnika za posebni primer ali pooblaščenca;

8.

sprememba transakcijskega računa, če gre za uporabnika do pravice do denarnega prejemka, ki prebiva izven Republike Slovenije.

(3)

Spremembe iz prejšnjega odstavka mora uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec sporočiti vstopni točki najpozneje v osmih dneh od dne, ko so nastale oziroma je zanje izvedel.

(4)

Uporabnik iz osmega odstavka 11. člena tega zakona mora vstopni točki vsako leto do konca meseca januarja predložiti potrdilo o živetju, ki ga izda pristojni organ, ki vodi register prebivalstva v državi, kjer uporabnik biva. Potrdilo mora biti prevedeno v uradni jezik Republike Slovenije. Če navedeno potrdilo ni pravočasno predloženo vstopni točki, uporabnik ni upravičen do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona. Vstopna točka o nepredložitvi potrdila do 10. februarja obvesti ZZZS oziroma v osmih dneh od naknadne predložitve potrdila obvesti ZZZS o njegovem prejemu.

(5)

Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora koordinatorju DO v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala oziroma, ko je zanjo izvedel, sporočiti naslednje spremembe:

-

dan sprejema in dan odpusta iz bolnišnice oziroma obravnave v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja, če gre za uporabnika pravice do denarnega prejemka, pravice do DO na domu, pravice do celodnevne DO v instituciji, pravice do dnevne DO pri izvajalcu ali kombinacij pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona;

-

sprememba naslova prebivališča uporabnika;

-

sprememba transakcijskega računa uporabnika;

-

sklenitev novega osebnega načrta ob spremembi oblike DO ali spremembe izvajalca DO;

-

izdaja drugačne odločbe o pravici do DO.

(6)

Koordinator DO spremembe iz prejšnjega odstavka sporoči vstopni točki v osmih dneh od dne, ko mu je bila sporočena. Spremembi iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka koordinator DO sporoči ZZZS v osmih dneh od dne, ko mu je bila sporočena.

(7)

ZZZS vstopni točki v treh delovnih dneh sporoči, če ugotovi, da je uporabnik izgubil lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO.

(8)

Vstopna točka ZZZS v osmih dneh sporoči podatek iz 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke drugega odstavka tega člena in četrtega odstavka tega člena.

(9)

Vstopna točka v primeru sprememb iz drugega odstavka tega člena oziroma drugih sprememb v skladu s tem zakonom, če vplivajo na upravičenost do pravice, ali v primeru nepredložitve potrdila iz četrtega odstavka tega člena, po uradni dolžnosti oziroma na podlagi obvestila iz šestega in sedmega odstavka tega člena, izda novo odločbo oziroma odločbo o prenehanju upravičenosti do pravic do DO z dnem nastanka spremembe in v treh dneh o tem obvesti ZZZS in koordinatorja DO pri izvajalcu DO, s katerim ima uporabnik sklenjen osebni načrt.

45. člen

(obračun in izplačilo denarne pravice)

(1)

ZZZS upravičencu do denarnega prejemka izplačuje znesek iz prvega odstavka 17. člena tega zakona do 18. v mesecu za pretekli mesec.

(2)

Upravičencu do denarnega prejemka, ki ne ravna v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, ZZZS naslednji dan po prejemu obvestila vstopne točke začasno ustavi izplačevanje denarnega prejemka. Po naknadni predložitvi potrdila o živetju in obvestilu vstopne točke ZZZS nadaljuje z izplačevanjem, tako da s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske. Če vstopna točka ne prejme potrdila o živetju v treh mesecih od ustavitve izplačevanja, ravna v skladu z devetim odstavkom prejšnjega člena.

(3)

ZZZS oskrbovalcu družinskega člana iz 18. člena tega zakona obračuna in izplača delno plačilo za izgubljeni dohodek do 18. v mesecu za pretekli mesec.

46. člen

(račun in plačilo storitev izvajalcu DO in ponudniku storitev e-oskrbe)

(1)

Izvajalec DO za posameznega uporabnika evidentira in ZZZS zaračuna opravljene storitve DO največ v višini, ki pripada uporabniku na podlagi kategorije DO, priznane z odločbo o upravičenosti do pravic do DO v skladu s tem zakonom in veljavnim osebnim načrtom iz 42. člena tega zakona ter storitve koordinatorja DO.

(2)

Ponudnik storitev e-oskrbe za posameznega uporabnika ZZZS zaračuna sofinanciranje storitev e-oskrbe, strošek za namestitev opreme in vzpostavitev priključka iz 33. člena tega zakona.

(3)

Izvajalci DO in ponudniki storitev e-oskrbe ZZZS mesečno do desetega dne v mesecu za pretekli mesec posredujejo izdane račune oziroma zahtevke za plačilo opravljenih storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena.

(4)

V primeru pomanjkljivosti ali nepravilnosti na izdanem računu oziroma zahtevku ZZZS v tem delu račun oziroma zahtevek v celoti ali delno zavrne.

(5)

ZZZS v celoti ali v višini nespornega dela plača račune oziroma zahtevke v 30 dneh od njihovega prejema.

(6)

Račune oziroma zahtevke, ki jih izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe izdata ZZZS za storitve, opravljene pred več kot šestimi meseci, ZZZS zavrne in se ne upoštevajo kot podlaga za plačilo.

(7)

Pravila evidentiranja za vsako opravljeno storitev DO in storitev koordinatorja DO določi minister.

(8)

ZZZS določi navodila glede obračunavanja storitev DO, storitev koordinatorja DO in storitev e-oskrbe, vsebino in obliko načina izmenjave obračunskih in drugih podatkov ter druga vprašanja v zvezi z obračunom in plačilom teh storitev.

47. člen

(povrnitev preplačil in neupravičeno zaračunanih storitev)

(1)

Uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana, ki mu je ZZZS izplačal denarni znesek, do katerega ni bil upravičen, je dolžan prejeti znesek vrniti ZZZS v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja. Če je bil neutemeljeno izplačan znesek sicer izplačan v skladu z odločbo, izdano na podlagi tega zakona, ta odločba pa ni bila izdana v skladu z določbami tega zakona ali drugih predpisov, je temelj za nastanek vrnitvene dolžnosti predhodna odprava, ugotovitev neveljavnosti takšne odločbe oziroma njena ugotovitev za nično ali da je v ponovljenem postopku izdana odločba o zavrženju ali odločba, s katero se pravica do DO zavrne ali spremeni.

(2)

Območna enota ZZZS kot prvostopenjski organ izda odločbo o ugotovitvi preplačila iz prejšnjega odstavka, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem bo ZZZS preplačilo povrnjeno. Odločba o ugotovitvi preplačila postane izvršljiva z dnem vročitve uporabniku ali oskrbovalcu družinskega člana. Šteje se, da je bila odločba vročena 15. dan od odpreme. Na odločbi se označi dan odpreme.

(3)

O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka kot drugostopenjski organ odloča direkcija ZZZS. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(4)

ZZZS lahko pred vračilom preveč izplačanega denarnega zneska s strani uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana iz drugega odstavka tega člena pobota preveč izplačani denarni znesek z novim denarnim zneskom, do katerega ima uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana pravico na podlagi tega zakona. Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev. ZZZS lahko pobota terjatve do celotne višine izplačila novega denarnega zneska, brez izrecne izjave ali soglasja uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana.

(5)

V postopku povrnitve preplačila denarnega zneska ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.

(6)

Če je naknadno ugotovljeno, da je izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe neupravičeno obračunal storitve iz tega zakona, ki jih je ZZZS izvajalcu DO ali ponudniku storitev e-oskrbe že plačal, izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe izstavi ZZZS dobropis. Če izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe ne izstavi dobropisa, lahko ZZZS za neupravičeno zaračunane in plačane storitve zmanjša plačilo preostalih odprtih obveznosti do izvajalca DO ali ponudnika storitev e-oskrbe, ki jim je potekel rok za plačilo.

(7)

Terjatve ZZZS iz tega člena zastarajo v treh letih, šteto od vsakokratnega izplačila posameznega zneska.

47.a člen

(povrnitev preplačil zaradi smrti)

(1)

Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima ZZZS prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev zahteva povrnitev izplačanih denarnih zneskov iz naslova pravic iz tega zakona, ki so bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.

(2)

Potrdilo ZZZS o izplačilih denarnih sredstev iz naslova pravic do DO je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega mora izvajalec plačilnih storitev ZZZS v treh dneh vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev na podlagi tega zakona ne vpliva.

(3)

Če denarja ni več na računu umrlega imetnika osebnega računa, mora izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev ZZZS posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila, in sicer osebno ime, naslov, EMŠO in davčno številko.

(4)

Če izvajalec plačilnih storitev v Republiki Sloveniji s strani ZZZS nakazana sredstva prenakaže na račun v tujino in zaradi tega vračilo po prvem odstavku tega člena ni več možno, mora v treh dneh sporočiti ZZZS vse podatke izvajalca plačilnih storitev v tujini, kateremu so bila sredstva nakazana.

(5)

Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo zneskov iz drugega odstavka tega člena in pošlje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ZZZS brezplačno.

IV. poglavje: VIRI FINANCIRANJA IN ZAVAROVANJE ZA DO

1. oddelek: Splošno

48. člen

(financiranje pravic do DO in financiranje nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji)

(1)

Pravice do DO iz tega zakona se financirajo iz naslednjih virov:

1.

prispevkov obveznega zavarovanja za DO;

2.

sredstev državnega proračuna in

3.

lastno udeležbo uporabnika.

(2)

Nastanitev in prehrana pri izvajalcu DO v instituciji se financira iz naslednjih virov:

1.

sredstev uporabnika in njegovih zavezancev in

2.

sredstev občinskega proračuna.

49. člen

(vodenje denarnih sredstev)

(1)

ZZZS posluje preko računa ZZZS za obvezno zavarovanje za DO. ZZZS ima tudi druge podračune za prispevke obveznega zavarovanja za DO, katerih nadzornik je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS).

(2)

ZZZS sredstva iz prvega odstavka prejšnjega člena porablja izključno za namene, določene s tem zakonom.

(3)

ZZZS z zbranimi sredstvi ravna učinkovito in gospodarno.

(4)

Kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS in drugih posrednih odhodkov na obvezno zdravstveno zavarovanje in na obvezno zavarovanje za DO je delež prihodkov, doseženih iz naslova obveznega zavarovanja za DO v vseh prihodkih ZZZS za preteklo leto. Podrobnejšo metodologijo za razmejitev posrednih stroškov na predlog ZZZS določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.

[Opomba TFL: ZDOsk-1B določa posebno prehodno ureditev do 1.1.2027.]

50. člen

(finančni načrt)

(1)

ZZZS opredeljuje svoje poslovanje na področju obveznega zavarovanja za DO s finančnim načrtom ZZZS, ki ga pripravi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, v katerem ločeno načrtuje prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje za DO.

(2)

Nadzor nad namembnostjo rabe sredstev ZZZS za financiranje DO izvaja minister.

51. člen

(letno poročilo)

ZZZS pripravi letno poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance in računovodstvo, v katerem ločeno poroča o obveznem zdravstvenem zavarovanju in obveznem zavarovanju za DO.

2. oddelek: Zavarovanje za DO

52. člen

(obvezno zavarovanje za DO)

(1)

Za DO se obvezno zavarujejo vse fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje na podlagi 54. člena tega zakona.

(2)

Obvezno zavarovanje za DO je socialno zavarovanje za zavarovane osebe, ki jih določa ta zakon, za socialna tveganja, ki so posledica bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, s katerim se zagotavlja pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

(3)

Nosilec obveznega zavarovanja za DO je ZZZS.

53. člen

(obseg obveznega zavarovanja za DO)

(1)

Z obveznim zavarovanjem za DO se zagotovijo pravice do DO v skladu s tem zakonom in sredstva za izvajanje nalog ZZZS na podlagi tega zakona.

(2)

Stroški postopkov ugotavljanja upravičenosti in stroški postopkov uveljavljanja pravic do DO, ki se vodijo v skladu s tem zakonom, se krijejo iz sredstev državnega proračuna.

(3)

Stroški nalog koordinatorja DO, ki se vodijo v skladu s tem zakonom, se krijejo iz sredstev za DO.

54. člen

(zavarovane osebe za DO)

(1)

Zavarovane osebe za DO na podlagi tega zakona so zavarovanci za DO in njihovi družinski člani, če so dopolnili starost 18 let.

(2)

Zavarovanci za DO so zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ali drugih predpisov.

(3)

Za družinske člane zavarovancev za DO iz prvega odstavka tega člena se štejejo družinski člani, ki so po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena so zavarovane osebe za DO tudi zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisov, mlajši od 18 let, ki so obvezno zdravstveno zavarovani na podlagi:

-

delovnega razmerja,

-

samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti,

-

opravljanja kmetijske dejavnosti ali

-

opravljanja poslovodne funkcije v družbi, katere družbenik so oziroma v zavodu, katerega ustanovitelj so.

(5)

Ne glede na prvi odstavek tega člena niso vključene v obvezno zavarovanje za DO:

-

osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja in ki med prebivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo koristiti pravic iz tega naslova in po njih obvezno zdravstveno zavarovani družinski člani ter

-

tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Republiki Sloveniji in po njih obvezno zdravstveno zavarovani družinski člani;

-

prejemniki pokojnine po predpisih Republike Slovenije, ki prebivajo v tujini, in so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi meddržavne pogodbe, ki ne vsebuje določb o zavarovanju za DO in vzajemnosti pogodbenih strank glede koriščenja pravic do DO;

-

družinski člani zavarovanca slovenskega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ki prebivajo v tujini, in so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi meddržavne pogodbe, ki ne vsebuje določb o zavarovanju za DO in vzajemnosti pogodbenih strank glede koriščenja pravic do DO.

(6)

Za prijavo, odjavo ali spremembo obveznega zavarovanja za DO se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavezanec za prijavo v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, je tudi zavezanec za prijavo v obvezno zavarovanje za DO.

(7)

Če ZZZS po uradni dolžnosti v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, odloči o lastnosti zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, hkrati odloči tudi o lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO, če oseba izpolnjuje pogoje iz prvega do četrtega odstavka tega člena ter ni oseba iz petega odstavka tega člena.

(8)

Šteje se, da osebe, ki so pred dopolnitvijo starosti 18 let v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene kot zavarovanci ali kot družinski člani po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ob dopolnitvi starosti 18 let pridobijo status zavarovane osebe tudi v obveznem zavarovanju za DO. Njihovo prijavo v obvezno zavarovanje za DO izvede ZZZS po uradni dolžnosti z vpisom v evidenco zavarovanih oseb za DO, če informacijski sistem to omogoča na avtomatiziran način, o čemer ZZZS izda odločbo.

55. člen

(zavezanci za plačilo prispevka za DO)

(1)

Zavezanci za plačilo prispevka za DO so zavezanci za plačevanje zdravstvenega prispevka za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter zdravstvenega prispevka, ki se plačuje od dohodkov iz drugega pravnega razmerja ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic, po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih.

(2)

Zavezanci za plačilo prispevka za DO so tudi zavarovane osebe za DO, ki niso zavarovanci za DO na podlagi tega zakona.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena je zavezanec za plačilo prispevka za DO za zavarovanca za DO na podlagi tega zakona, ki je zavarovanec za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela na podlagi 10. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ in 40/23 – ZČmIS-1; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), zavarovanec za DO sam.

56. člen

(prispevek za DO)

(1)

Zavezanec za plačilo prispevka za DO plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO po stopnji 1 odstotek.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO po stopnji 2 odstotka zavezanec za plačilo prispevka za DO, ki je zavarovanec za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, na podlagi:

-

delovnega razmerja, če njegov delodajalec ni zavezanec za prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih,

-

samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti,

-

opravljanja kmetijske dejavnosti ali

-

opravljanja poslovodne funkcije v družbi, katere družbenik so oziroma v zavodu, katerega ustanovitelj so.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec za plačilo prispevka za DO za zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, na podlagi:

-

šestega odstavka 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo in 40/23 – ZČmIS-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in

-

23. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, ko zavarovanec ni prejemnik nadomestila,

plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO po stopnji 2 odstotka.

(4)

Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se plačuje od osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, in osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, po katerih se plačuje od dohodkov zavarovanca iz drugega pravnega razmerja ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic.

(5)

Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se za zavarovane osebe, za katere se zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih, ne plačuje, plačuje od osnove v višini 25 odstotkov zadnje znane povprečne letne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(6)

Prispevka za obvezno zavarovanje za DO se ne plačuje za zavarovane osebe za DO, ki so na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovane kot družinski člani zavarovanca, in sicer za:

-

otroke (zavarovančeve otroke in otroke, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve),

-

pastorke, ki jih zavarovanec preživlja,

-

vnuke, brate, sestre in druge otroke brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, ob pogojih, ki jih zakon, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, določa za otroke.

Ne glede na prejšnji stavek se prispevek za obvezno zavarovanje za DO plača, če zavarovane osebe prejmejo dohodek iz drugega pravnega razmerja ali opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

(7)

Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se plačuje ZZZS.

(8)

Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se pobira v istem postopku ter na isti način, kot je določen za pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za zavarovane osebe na podlagi ZZVZZ. Če se prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje ne pobira, se prispevek za obvezno zavarovanje za DO pobira mesečno, po postopku, kot se pobira prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za zavarovance iz 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. V postopku pobiranja prispevka za obvezno zavarovanje za DO se smiselno uporabljajo tudi določbe o razkritju podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost in materialne določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje obveznih zdravstvenih prispevkov. Prispevka za obvezno zavarovanje za DO v postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke, ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.

(9)

Fizična oseba lahko zahteva na podlagi 21. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US in 163/22) razkritje podatkov pri davčnem organu o plačanih prispevkih za DO, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba.

(10)

Ne glede na četrti odstavek tega člena se prispevki za zavarovance iz 10. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ plačujejo od osnove iz drugega odstavka 53. člena ZZVZZ, pri čemer se ne uporablja peti odstavek 53. člena ZZVZZ.

(11)

Ne glede na prejšnji odstavek se prispevki ne plačujejo za otroke, pastorke, vnuke in druge otroke brez staršev, ki so kot prejemniki družinske pokojnine zavarovanci iz 10. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, razen če prejmejo dohodek iz drugega pravnega razmerja ali opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

(12)

Prispevki, ki jih pobira ZZZS neposredno od zavarovanih oseb, se plačajo na podlagi polletnega obračuna za obdobje od januarja do junija in od julija do decembra, in sicer najpozneje do 15. dne tekočega meseca za preteklo obračunsko obdobje.

56.a člen

(pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO)

(1)

Pravico do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO imajo lahko osebe, ki so upravičene do plačil drugih obveznih prispevkov za socialno varnost in za katere drugi področni predpisi določijo oprostitev plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek imajo pravico do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO osebe, ki so upravičene do plačila obveznega zdravstvenega prispevka na podlagi 39. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 - ZZdrS-J, 102/24 - ZZKZ, 112/24 - ZDIUZDZ in 32/25 - ZZDej-N).

(3)

Osnova za obračun prispevka DO za zavarovane osebe iz prejšnjega odstavka je osnova, določena za osebe iz 21. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. Prispevek se plačuje mesečno.

(4)

Republika Slovenija na podlagi zahteve ZZZS mesečno plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO za osebe iz drugega odstavka tega člena. ZZZS do 15. v mesecu za pretekli mesec predloži zahtevo za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za DO ministrstvu.

3. oddelek: Lastna udeležba uporabnika

4. oddelek: Sredstva državnega proračuna

58. člen

(financiranje iz državnega proračuna in zagotavljanje likvidnih sredstev)

(1)

Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotavlja ZZZS likvidna sredstva za tekoče financiranje pravic iz obveznega zavarovanja za DO in drugih obveznosti, ki se krijejo iz sredstev obveznega zavarovanja za DO ter za kritje primanjkljaja iz naslova obveznega zavarovanja za DO, do 190.000.000 eurov na letni ravni.

(2)

Ministrstvo sklene z ZZZS neposredno pogodbo o financiranju za izvajanje nalog ZZZS v obveznem zavarovanju za DO.

(3)

ZZZS se sredstva iz državnega proračuna zagotavljajo trimesečno, z napovedjo denarnega toka in na podlagi trimesečnih načrtov za izvrševanje nalog obveznega zavarovanja za DO.

(4)

Trimesečni načrt za izvrševanje nalog obveznega zavarovanja za DO je pregled načrtovanih izdatkov za posamezno četrtletje ali drug dokument, ki je enakovredna podlaga za izplačilo načrtovanih izdatkov ob istočasnem poročanju o posameznih plačanih obveznostih v zadnjem četrtletju.

(5)

ZZZS na začetku četrtletja posreduje napoved denarnega toka, najpozneje do 15. dne v mesecu za tekoči mesec in prihodnja dva meseca, neposrednemu uporabniku proračuna, ki je pristojen za financiranje nalog obveznega zavarovanja za DO, skupaj s seznamom plačanih obveznosti po ekonomskih namenih v preteklih treh mesecih iz naslova opravljenih nalog obveznega zavarovanja za DO.

(6)

Če plačane obveznosti v preteklih treh mesecih po seznamu iz prejšnjega odstavka niso izkazane v višini sredstev, ki jih je ZZZS prejel, se razlika poračuna pri nakazilu sredstev ZZZS za naslednje tri mesece.

(7)

Skrbnik pogodbe iz drugega odstavka tega člena mora vsaj enkrat letno preveriti namensko porabo sredstev po seznamu iz petega odstavka tega člena z izvirnimi listinami.

V. poglavje: IZVAJALCI DO V JAVNI MREŽI

59. člen

(izvajalci DO v javni mreži)

(1)

Izvajalci DO v javni mreži so javni zavodi ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo koncesijo na podlagi javnega razpisa.

(2)

DO v instituciji se izvaja v domovih za starejše. Domovi za starejše opravljajo DO v instituciji v skladu s prvo in drugo alinejo 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1)

Časovnica