Operativno-tehnična zahteva za izvajanje del v zraku in...

2890. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje del v zraku in uvodnih letov z ultralahkimi letalnimi napravami

Na podlagi drugega odstavka 5. člena in petega odstavka 179.i člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – UPB4 in 46/16), 25. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 81/10) in za izvrševanje sedmega odstavka 5.a člena in drugega odstavka 5.b člena Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. št. 49/16, 52/16 in 32/18), izdaja direktor Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije naslednjo

O P E R A T I V N O - T E H N I Č N O
zahtevo za izvajanje del v zraku in uvodnih letov z ultralahkimi letalnimi napravami

I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta operativno-tehnična zahteva v skladu s sedmim odstavkom 5.a člena in drugim odstavkom 5.b člena Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 49/16, 52/16 in 32/18) določa tehnične zahteve za izvajanje del v zraku in uvodnih letov z ultralahkimi letalnimi napravami.

2. člen

(opredelitev izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej operativno-tehnični zahtevi, imajo enak pomen, kot jih določata Zakon o letalstvu in Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah.

Ne glede na prejšnji odstavek, ima naslednji izraz sledeč pomen:

»strokovnjak za nalogo« pomeni osebo, ki jo določi operator ali tretja oseba ali ki deluje kot podjetje, ki izvaja naloge na tleh, ki so neposredno povezane s posameznim delom v zraku, ali izvaja dela v zraku na napravi ali z naprave.

II. POGLAVJE DELA V ZRAKU

1. Podpoglavje Dovoljenje in nadzor agencije

3. člen

(dovoljenje agencije)

(1)

Agencija izda dovoljenje za izvajanje posameznih del v zraku na podlagi vloge pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje iz tega poglavja in Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah.

(2)

Agencija objavi obrazec vloge na svoji spletni strani.

(3)

Dovoljenje za izvajanje uvodnih letov iz Priloge 1 je neprenosljivo in časovno omejeno v skladu s 76. členom Zakona o letalstvu, razen če se prekliče ali razveljavi.

(4)

Organizacija je dolžna sporočati vse spremembe pri izvajanju del v zraku, kakor tudi prenehanje izvajanja teh del.

4. člen

(nadzor)

Če agencija pri izvajanju nadzora del v zraku ugotovi, da so pogoji iz te operativno-tehnične zahteve neustrezni in se izkaže potreba po dodatnih pogojih za zagotovitev letalske varnosti, agencija sprejme dodatne ali spremenjene pogoje.

2. Podpoglavje Splošne zahteve, operativni postopki, zmogljivost in operativne omejitve naprav

5. člen

(omejitve)

Dela v zraku, določena v 5.a členu Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah, se ne smejo izvajati z odstopanjem od določil Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010, ki je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2017/835 z dne 12. maja 2017 o popravku slovenske in švedske jezikovne različice Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010, kot na primer nad gosto naseljenimi območji velemest, mest ali naselij ali nad množico ljudi na prostem, če se leti izvajajo pod višino 1000 čevljev nad terenom nad naseljenimi območji oziroma pod višino 500 čevljev nad terenom na drugih območjih, predpisana vidljivost, oddaljenosti od oblakov in podobno.

6. člen

(operativni priročnik)

Operator izdela operativni priročnik za izvajanje del v zraku v skladu s 46. členom Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah. Operativni priročnik podpišeta zakoniti zastopnik operatorja in odgovorna oseba za izvajanje del v zraku. Če je zakoniti zastopnik operatorja ustrezno strokovno usposobljen, je lahko hkrati odgovorna oseba za izvajanje del v zraku.

7. člen

(odgovornosti posadke)

(1)

Pilot naprave je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog. Naloge članov posadke so določene v standardnih operativnih postopkih (SOP) in, če je ustrezno, v operativnem priročniku.

(2)

Člani posadke v ključnih fazah leta, ali če se pilotu naprave to zdi potrebno zaradi varnosti, sedijo na svojem dodeljenem mestu, razen če v SOP ni določeno drugače.

(3)

Člani posadke so med letom na svojem mestu vedno pripeti z varnostnimi pasovi.

(4)

Med letom je pri krmilu naprave vedno najmanj en ustrezno usposobljen član posadke.

(5)

Član posadke ne izvaja nalog na napravi:

1.

če ve ali sumi, da je preutrujen, ali se sicer počuti nezmožnega za delo ali

2.

če je pod vplivom psihoaktivnih snovi ali alkohola.

(6)

Pilot naprave mora biti pozoren na:

1.

vsako napako, odpoved, motnjo v delovanju ali okvaro, za katero meni, da lahko vpliva na plovnost ali varno uporabo naprave, vključno s sistemi v sili, in

2.

vsak incident, ki je ogrozil ali bi lahko ogrozil varnost operacije.

(7)

V primerih iz prejšnjega odstavka pilot naprave leta ne izvede.

8. člen

(odgovornosti strokovnjakov za nalogo)

(1)

Strokovnjak za nalogo je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog. Dolžnosti strokovnjakov za nalogo so določene v SOP.

(2)

Strokovnjaki za nalogo v ključnih fazah leta, ali če se pilotu naprave to zdi potrebno zaradi varnosti, sedijo na svojem dodeljenem mestu, razen če v SOP ni določeno drugače.

(3)

Strokovnjak za nalogo zagotovi, da med izvajanjem posameznih del v zraku, pri katerih so zunanja vrata odprta ali odstranjena, sedi pripet na svojem mestu.

(4)

Strokovnjak za nalogo pilota naprave obvesti o:

1.

vsaki napaki, odpovedi, motnji v delovanju ali okvari, za katero meni, da lahko vpliva na plovnost ali varno delovanje naprave, vključno s sistemi v sili, in

2.

vsakem incidentu, ki je ogrozil ali bi lahko ogrozil varnost operacije.

9. člen

(odgovornosti in pristojnosti pilota naprave)

(1)

Pilot naprave je odgovoren:

1.

za varnost naprave in vseh članov posadke, strokovnjakov za nalogo in tovora na napravi med operacijami naprave;

2.

za začetek, nadaljevanje, končanje ali preusmeritev leta zaradi varnosti;

3.

za zagotovitev, da se upoštevajo vsi operativni postopki in kontrolni seznami v skladu z ustreznim priročnikom;

4.

da let začne samo, če se prepriča, da so upoštevane vse naslednje operativne omejitve:

(i)

naprava je plovna;

(ii)

naprava je ustrezno registrirana;

(iii)

instrumenti in oprema, potrebni za izvedbo zadevnega leta, so vgrajeni v napravo in delujoči;

(iv)

masa naprave in lega masnega središča sta taki, da omogočata izvajanje leta v okviru omejitev iz dokumentacije o plovnosti in priročnika za letenje naprave;

(v)

vsa oprema in prtljaga je pravilno naložena in zavarovana;

(vi)

operativne omejitve za napravo iz priročnika za letenje naprave med letom ne bodo nikoli presežene;

5.

da ne začne leta, če sam ali kateri koli drug član posadke ali strokovnjak za nalogo ni sposoben opravljati nalog zaradi razlogov, kot so poškodba, bolezen, utrujenost ali ker je pod vplivom katere koli psihoaktivne snovi;

6.

da let nadaljuje samo do najbližjega vremensko sprejemljivega letališča, vzletišča ali območja delovanja, če se njegova sposobnost za izvajanje nalog ali sposobnost za izvajanje nalog katerega koli drugega člana posadke ali strokovnjaka za nalogo bistveno zmanjša zaradi razlogov, kot so utrujenost, bolezen ali pomanjkanje kisika;

7.

da zapisuje podatke o uporabi in vseh znanih ali domnevnih okvarah na napravi na koncu leta ali vrste letov v operativni dnevnik naprave ali dnevnik potovanja.

(2)

Pilot naprave je pristojen, da zavrne prevoz ali izkrca vsako osebo ali tovor, ki lahko ogroža varnost naprave in vseh, ki so na njem.

(3)

Pilot naprave v izrednih razmerah, ki zahtevajo takojšnjo odločitev in ukrepanje, ukrepa tako, kot je po njegovem mnenju v danih okoliščinah potrebno. V takih primerih zaradi varnosti lahko odstopi od pravil, operativnih postopkov in metod.

10. člen

(vožnja naprave po tleh)

(1)

Operator določi postopke za vožnjo naprave po tleh, da se zagotovi varno delovanje in izboljša varnost.

(2)

Operator zagotovi, da se naprava vozi po tleh na območju gibanja na letališču ali vzletišču samo, če je oseba pri krmilu:

1.

ustrezno usposobljen pilot naprave ali

2.

jo je imenoval operator in:

(i)

je usposobljena za vožnjo letala po tleh;

(ii)

je usposobljena za uporabo radijske postaje, če se zahteva radijska komunikacija;

(iii)

je bila seznanjena z navodili za uporabo letališča ali vzletišča ter

(iv)

je sposobna upoštevati operativne standarde, ki se zahtevajo za varno gibanje naprave po letališču ali vzletišču.

11. člen

(uporaba rotorja)

Rotor helikopterja in giroplana se lahko vrti s pogonom za namene letenja samo, če je za krmilom ustrezno usposobljen pilot.

12. člen

(informacije o reševalni opremi in opremi za preživetje na napravi)

Operator ima vedno na voljo sezname z informacijami o reševalni opremi in opremi za preživetje na napravi za takojšnje posredovanje reševalnim koordinacijskim centrom (RCCs).

13. člen

(dokumenti, priročniki in informacije, ki jih je treba imeti na krovu naprave)

(1)

Med vsakim letom so na krovu naprave izvirniki ali kopije naslednjih dokumentov, priročnikov in informacij:

1.

priročnik za letenje naprave ali enakovreden dokument;

2.

izvirnik potrdila o vpisu v evidenco;

3.

izvirnik dovoljenja za letenje;

4.

spričevalo o hrupu, če je ustrezno;

5.

kopije dovoljenja agencije za izvajanje del v zraku;

6.

dovoljenja za radijsko postajo na napravi, če je ustrezno;

7.

potrdilo o zavarovanju odgovornosti do tretjih oseb;

8.

dnevnik potovanja ali enakovreden dokument za napravo;

9.

operativni dnevnik naprave;

10.

podrobnosti iz oddanega načrta leta ATS, če je ustrezno;

11.

najnovejše in ustrezne letalske navigacijskih kart za zračno pot/območje predlaganega leta in vseh zračnih poti, na katere bi bil let lahko preusmerjen;

12.

informacije o postopkih in vizualnih signalih, ki jih uporabljajo prestrezni in prestreženi zrakoplovi;

13.

informacije o službah za iskanje in reševanje za območje predvidenega leta;

14.

veljavni deli operativnega priročnika in priročnika za letenje naprave oziroma standardnih operativnih postopkov, ki se nanašajo na naloge članov posadke in strokovnjakov za nalogo in so članom posadke zlahka dosegljivi;

15.

ustrezna obvestila pilotom (NOTAM-i) in dokumentacija o navodilih letalske informacijske službe (AIS);

16.

ustrezne meteorološke informacije;

17.

morebitna druga dokumentacija, ki se lahko nanaša na let.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se dokumenti in informacije iz 2. do 10. točke ter 13., 15. in 16. točke lahko hranijo na letališču, vzletišču ali območju delovanja za lete, pri katerih sta vzlet in pristanek predvidena na istem letališču, vzletišču ali območju delovanja.

(3)

V operativni dnevnik naprave iz 9. točke prvega odstavka tega člena je potrebno za vsak izveden let vpisati pod namen leta »dela v zraku« v skladu s to operativno-tehnično zahtevo.

14. člen

(uporaba letališč, vzletišč in območij delovanja)

Operator uporablja samo letališča, vzletišča in območja delovanja, ki ustrezajo zadevnemu tipu naprave in vrsti operacije.

15. člen

(zaloga goriva in olja – letala)

Pilot naprave začne let samo, če je na letalu dovolj goriva in olja, in sicer za let do letališča ali vzletišča predvidenega pristanka in nato najmanj še za 30 minut letenja na običajni potovalni višini.

16. člen

(zaloga goriva in olja – helikopterji)

Pilot naprave začne let samo, če je na helikopterju dovolj goriva in olja:

1.

za letenje do letališča, vzletišča ali območja delovanja predvidenega pristanka in nato najmanj še za 20 minut letenja pri hitrosti, ki omogoča največji doseg, ali

2.

za rezervo goriva za 10 minut letenja pri hitrosti, ki omogoča največji doseg, pod pogojem, da ostane znotraj 25 NM od odhodnega letališča, vzletišča ali območja delovanja.

17. člen

(navodila o varnosti)

(1)

Operator pred vzletom zagotovi, da strokovnjaki za nalogo dobijo navodila v zvezi z:

1.

reševalno opremo in postopki v sili;

2.

operativnimi postopki, povezanimi s posameznim delom v zraku, pred vsakim letom ali vrsto letov.

(2)

Navodila iz 2. točke prejšnjega odstavka se lahko nadomestijo s periodičnim usposabljanjem, ki se nanaša na posamezna dela v zraku s poudarkom na varnostnih zahtevah glede uporabljene opreme. V teh primerih operator določi tudi zahteve glede nedavnih izkušenj.

18. člen

(kajenje)

Pilot naprave ne dovoli kajenja na krovu ali med polnjenjem ali praznjenjem rezervoarjev za gorivo naprave.

19. člen

(meteorološke razmere)

Pilot naprave začne ali nadaljuje VFR let samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo vremenske razmere na poti in v predvidenem namembnem kraju ob predvidenem času uporabe na ravni veljavnih VFR operativnih minimumov ali nad njimi.

20. člen

(led in drugi kontaminati – postopki na tleh)

Pilot naprave začne vzlet šele, ko je naprava brez vseh nanosov, ki bi lahko škodljivo vplivali na zmogljivost ali vodljivost naprave, razen v skladu s priročnikom za letenje naprave.

21. člen

(pogoji za vzlet – letala in helikopterji)

Pilot naprave se pred začetkom vzleta prepriča, da:

1.

po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na letališču, vzletišču ali območju delovanja in stanje vzletno-pristajalne steze, ki jo namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega vzleta in odhoda ter

2.

bodo izpolnjeni pogoji iz navodila za uporabo letališče oziroma vzletišče.

22. člen

(simulirane situacije med letom)

Pilot naprave zagotovi, da se pri prevozu strokovnjakov za nalogo ne simulirajo situacije, za katere je potrebna uporaba postopkov v neobičajnih razmerah ali razmer v sili.

23. člen

(upravljanje goriva med letom)

Pilot naprave redno preverja načrtovane rezerve goriva in ali količina preostalega uporabnega goriva na letu ni manjša od količine goriva, ki se zahteva za nadaljevanje leta do vremensko sprejemljivega letališča ali vzletišča ali območja delovanja.

24. člen

(uporaba dodatnega kisika)

Operator zagotovi, da strokovnjaki za nalogo in člani posadke uporabijo dodatni kisik vedno, ko višina kabine preseže 10 000 ft za več kot 30 minut in ko višina kabine preseže 13 000 ft, razen če pristojni organ določi drugače.

25. člen

(standardni operativni postopki)

(1)

Operator pred začetkom posameznega dela v zraku opravi oceno tveganja, s katero oceni kompleksnost dejavnosti, da bi določil nevarnosti in povezana tveganja, značilna za operacijo, ter sprejel ukrepe za njihovo obvladovanje.

(2)

Operator na podlagi ocene tveganja opredeli standardne operativne postopke (SOP), ki so primerni za posamezno vrsto del v zraku in uporabljeno napravo, ki so lahko del operativnega priročnika ali ločen dokument. SOP se redno pregleduje in posodablja, kot je ustrezno.

(3)

Operator zagotovi, da se dela v zraku izvajajo v skladu s SOP.

26. člen

(operativne omejitve – vse naprave)

(1)

Obremenitev, masa in lega masnega središča (CG) naprave so kateri koli fazi operacije v skladu z omejitvami iz ustreznega priročnika.

(2)

Kontrolne liste, seznami, oznake instrumentov ali njihove kombinacije, ki vsebujejo navedene operativne omejitve iz priročnika za letenje naprave za vizualno predstavitev, so prikazani v napravi.

27. člen

(masa in ravnotežje)

(1)

Operator zagotovi, da se masa naprave in CG določita z dejanskim tehtanjem pred začetkom njegove uporabe. Upoštevajo in ustrezno dokumentirajo se skupni učinki predelav in popravil na maso in ravnotežje. Navedene informacije se dajo na voljo pilotu naprave. Če učinek predelav na maso in ravnotežje ni točno znan, se naprava ponovno stehta.

(2)

Tehtanje opravi proizvajalec naprave ali potrjena vzdrževalna organizacija vsakih pet let in ob vsaki spremembi naprave, katere posledica je sprememba v masi naprave za 1 kg ali več.

28. člen

(podatki in dokumentacija o masi in ravnotežju)

(1)

Operator pred vsakim letom ali vrsto letov določi podatke o masi in ravnotežju ter pripravi dokumentacijo o masi in ravnotežju, v kateri sta navedena tovor in njegova porazdelitev, tako da omejitve naprave za maso in ravnotežje niso presežene. Dokumentacija o masi in ravnotežju vsebuje naslednje informacije:

1.

registracijo in tip naprave;

2.

identifikacijo, številko in datum leta, kot je ustrezno;

3.

ime pilota naprave;

4.

ime osebe, ki je pripravila dokument;

5.

maso prazne naprave;

6.

maso pilota in člana posadke oziroma strokovnjaka za nalogo ter morebitne dodatna opreme;

7.

maso goriva;

8.

lego CG naprave in

9.

mejne vrednosti mase (MTOM) in mejne vrednosti CG.

(2)

Če se dokumentacija o masi in ravnotežju pripravlja z računalniško podprtimi sistemi za maso in ravnotežje, operator preveri celovitost izhodnih podatkov.

29. člen

(zmogljivost – splošno)

Pilot naprave uporablja napravo samo, če zmogljivost naprave omogoča upoštevanje veljavnih pravil letenja in vseh drugih omejitev, ki se uporabljajo za let, uporabljeni zračni prostor ali letališča oziroma vzletišča ali območja delovanja, ob upoštevanju natančnosti vseh uporabljenih kart in zemljevidov.

30. člen

(vzlet)

Pri določitvi največje vzletne mase pilot naprave upošteva, da izračunana vzletna razdalja ne presega razpoložljive vzletne razdalje.

31. člen

(pristanek)

Pilot naprave zagotovi, da na vsakem letališču, vzletišču ali območju delovanja, potem ko pot prileta preleti na varni razdalji (višini) nad vsemi ovirami, naprava lahko pristane in se zaustavi. Upoštevajo se odstopanja zaradi pričakovanih razlik v tehnikah za prilet in pristanek, če niso bila upoštevana že pri načrtovanju podatkov o zmogljivosti.

32. člen

(zahteve za pilota naprave)

Operativno-tehnična zahteva za izvajanje del v zraku in uvodnih letov z ultralahkimi letalnimi napravami

Časovnica