Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 4-110/2011, stran 356 DATUM OBJAVE: 21.1.2011
RS 4-110/2011
110. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
Na podlagi 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/02 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 112/07) ter 16. in 35. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03) in po predhodnem soglasju ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo št. 0071-4/2010/10 z dne 22. 12. 2010 je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 15. seji dne 23. 12. 2010 sprejel
P R A V I L N I K
o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1)
S tem pravilnikom se določa postopek za izbor prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost ter spremljanje izvajanja njihovih obveznosti.
(2)
S pravilnikom so urejeni postopki razpisov in pozivov ter ocenjevanje prijav za financiranje oziroma sofinanciranje (v nadaljnjem besedilu: (so)financiranje):
a.
raziskovalne dejavnosti, ki vključuje:
-
raziskovalne programe;
-
temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte;
-
mentorje oziroma usposabljanje mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah;
-
mednarodno znanstveno sodelovanje;
-
uveljavljene raziskovalce iz tujine.
b.
podporne dejavnosti, ki vključuje:
-
infrastrukturne programe;
-
nakup raziskovalne opreme;
-
znanstvene sestanke;
-
nakup mednarodne znanstvene literature in baz podatkov;
-
osrednje specializirane informacijske centre.
(3)
S pravilnikom so urejene tudi obveznosti poročanja prejemnikov sredstev iz prejšnjega odstavka.
2. člen
Vsak drug javni razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki ga ne opredeljuje ta pravilnik, se mora izvesti tako, da se upošteva postopek, določen v tem pravilniku (Poglavja A–F), kazalce in merila pa se opredeli v razpisni dokumentaciji. Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo glede tistih vprašanj, ki so v drugih predpisih agencije urejena drugače.
3. člen
(namen pravilnika)
Namen tega pravilnika je zagotoviti transparentnost postopkov izbora in (so)financiranja aktivnosti iz drugega odstavka 1. člena po mednarodno uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov.
4. člen
(definicije)
(1)
Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v nacionalnem programu za področje raziskovalne dejavnosti.
(2)
Temeljni projekt je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih.
(3)
Aplikativni projekt je izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu.
(4)
Podoktorski projekt je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec – podoktorand. Podoktorand je raziskovalec, pri katerem še ni preteklo več kot 3 leta od pridobitve doktorata znanosti.
(5)
Mobilnostni projekt je izvirno raziskovalno delo, katerega del se opravi med eno do dvoletnim gostovanjem na eni od raziskovalnih organizacij v tujini, gostovanje pa traja več kot polovico trajanja projekta.
(6)
Temeljni, aplikativni in podoktorski projekti so lahko tematsko usmerjeni z raziskovalnimi temami, ki jih določi javni razpis.
(7)
Infrastrukturni program predstavlja vzdrževanje infrastrukture kot podpore raziskovalni dejavnosti v javni raziskovalni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: JRO) oziroma raziskovalni organizaciji s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: RO s koncesijo) in sicer v obliki instrumentalne podpore, podpore znanstvenim zbirkam, popularizacije znanosti in podpori raziskovalnim programom, ki vsebujejo elemente instrumentalnega centra ali znanstvene zbirke.
(8)
Znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki je namenjen izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastnega raziskovalnega dela znanstvenikov. Znanstveni sestanek po tem pravilniku je tudi sestanek, ki je namenjen prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj.
(9)
Mednarodni znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki poteka v enem izmed svetovnih jezikov, ima mednarodni programski odbor in na katerem je od aktivnih udeležencev z referati in vabljenimi predavanji vsaj polovica udeležencev iz tujine.
(10)
Matična raziskovalna organizacija je tista, ki vloži prijavo raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta. Matična raziskovalna organizacija ima status prijavitelja.
(11)
Skupina raziskovalcev v tem pravilniku je programska skupina, projektna skupina ali katera druga skupina raziskovalcev, ki se prijavi na javni razpis ali javni poziv.
(12)
Kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Kriteriji, ki se pri posameznem razpisu uporabljajo, so določeni s tem pravilnikom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalcev.
(13)
Kazalec je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsak kazalec je določen nabor meril.
(14)
Merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega kazalca, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsako merilo je določen razpon točk.
(15)
Raziskovalna infrastruktura je oznaka za vsebine, ki jih financira agencija in so pomembne kot podporna dejavnost raziskovalne dejavnosti.
(16)
Mejna vrednost se uporablja pri nekaterih kvantitativnih ocenah za pretvorbo vrednosti kvantitativnih ocen (na primer: števila točk v bazi Sicris, število citatov) v točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih.
(17)
Minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora biti dosežena, da se lahko uvrsti v financiranje. Minimalna ocena se lahko določi kot vstopni pogoj, za posamezni kriterij ali skupno oceno.
(18)
Metodologija določa mejno vrednost, minimalne ocene, merila s pripadajočim številom točk ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja. Metodologijo sprejme Znanstveni svet agencije (v nadaljnjem besedilu: ZSA).
5. člen
(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)
S postopkom za dodelitev sredstev lahko agencija prične, če:
-
ima za dodelitev sredstev zagotovljena proračunska sredstva v sprejetem programu dela in finančnem načrtu agencije v potrebni višini in
-
so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi.
6. člen
(uradna oseba)
Direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) pooblasti javnega uslužbenca, ki je na agenciji pristojen za posamezne vsebine (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), za koordiniranje in organizacijo evalvacijskega postopka in postopka izbora prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti oziroma postopka izbora kandidata, ki je prejemnik proračunskih sredstev.
7. člen
(pogoji)
(1)
Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem pravilniku oziroma v javnem razpisu ali javnem pozivu.
(2)
Raziskovalec, ki se na javni razpis ali javni poziv v okviru prijavitelja prijavi kot vodja programa, projekta, mentor, vodja znanstvenega sestanka ali kot vodja skupine raziskovalcev prijavitelja in sicer kot gostitelj uveljavljenega raziskovalca iz tujine (v nadaljnjem besedilu: vodja raziskovalne dejavnosti), na posameznem javnem razpisu ali javnem pozivu lahko kandidira samo z enim predlogom za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: raziskovalni predlog).
B. POSTOPEK ZA (SO)FINANCIRANJE
I. Javni razpis
8. člen
(javni razpis)
(1)
Agencija zbira prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti, elektronske oziroma tiskane, na podlagi javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: razpis).
(2)
Razpise delimo v dve osnovni skupini. V prvo skupino sodijo razpisi za (so)financiranje raziskovalnega dela, v okviru katerih se med drugim ocenjuje raziskovalce (programi, projekti, mentorji, mednarodno sodelovanje in uveljavljeni tuji raziskovalci, znanstveni sestanki). V drugo skupino sodijo dejavnosti, ki predstavljajo podporne dejavnosti za raziskovalno delo (infrastrukturni programi, nabava opreme, nabava mednarodne znanstvene literature in osrednji informacijski centri).
(3)
Javni poziv se izvede v primeru sofinanciranja raziskovalnih in infrastrukturnih programov.
9. člen
(izdelava predloga razpisa)
(1)
Pri izdelavi predloga razpisa je treba upoštevati Raziskovalno in inovacijsko strategijo na področju raziskovanja in razvoja in razpoložljiva proračunska sredstva. Direktor lahko ustanovi komisijo za izdelavo predloga razpisa.
(2)
Predlog javnega razpisa obravnava ZSA ter predlaga njegove dopolnitve in spremembe.
10. člen
(najava razpisa)
Agencija najavi plan vseh razpisov za tekoče leto na svoji spletni strani. Najava vsebuje: predvideni datum objave (mesec in leto), naziv razpisa, pravne podlage za objavo razpisa, rok za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati in kontaktne osebe.
11. člen
(objava razpisa)
(1)
Sklep za objavo razpisa sprejme direktor. Razpis mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh agencije. Javni poziv prijaviteljem mora biti objavljen na spletnih straneh agencije.
(2)
Ob objavi razpisa objavi agencija na svoji spletni strani tudi rokovnik poteka izvajanja razpisa, ki sproti kaže faze izvajanja razpisa.
12. člen
(vsebina objave razpisa)
(1)
Objava razpisa mora vsebovati zlasti:
1.
naziv in sedež agencije;
2.
pravno podlago za izvedbo razpisa, v kateri se navede metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti;
3.
predmet razpisa;
4.
navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na razpisu ter kriterijev za ocenjevanje;
5.
okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet razpisa;
6.
določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;
7.
razpisno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev;
8.
način, obliko in rok za predložitev prijav;
9.
kraj, datum in čas odpiranja prijav;
10.
rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa;
11.
kraj in čas, kjer zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna dokumentacija.
(2)
Agencija lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa.
13. člen
(razpisna dokumentacija)
(1)
Razpisna dokumentacija vsebuje metodologijo ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti, podzakonske predpise agencije, predpisan obrazec prijave, vzorec pogodbe in po potrebi druge obrazce ter različna navodila.
(2)
Agencija mora na svoji spletni strani ponuditi prijavitelju dostop do razpisne dokumentacije.
(3)
Agencija mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma za izbor kandidata in vse potrebne podatke, ki jih mora izpolnjevati prijava, da se šteje kot formalno popolna.
(4)
Prijavitelj se prijavi na razpis z oddajo prijave in zahtevanih dokazil. Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva.
14. člen
(prijava)
Podatke o predmetu razpisa, ki jih mora vsebovati prijava, določa ta pravilnik v poglavju o posebnostih posameznih razpisov in pozivov.
15. člen
(oblika prijave)
(1)
Prijava na razpis mora biti v elektronski oziroma papirnati obliki. Če je prijava v elektronski obliki podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, prijavitelj ni dolžan poslati prijave tudi v papirnati obliki. Obrazec prijave prijavitelj izpolni v slovenskem in v angleškem jeziku oziroma samo v slovenskem jeziku, glede na določbe razpisa.
(2)
Prijavo morajo podpisati osebe, ki jih določa razpis.
(3)
Če se prijavo na razpis neposredno odda v glavni pisarni, se sprejem prijave v papirnati obliki potrdi na posebnem obrazcu o prejemu prijave, ki ga glavna pisarna izroči prijavitelju.
16. člen
(rok za oddajo prijave)
(1)
Prijava mora biti oddana do roka, ki je določen v objavi razpisa.
(2)
Predložena pisna prijava mora biti v zaprti ovojnici. Na ovojnici mora biti oznaka »ne odpiraj –prijava«, navedba razpisa, na katerega se nanaša ter naziv in naslov prijavitelja.
II. Vodenje postopka odpiranja prijav
17. člen
(komisija za odpiranje prijav)
(1)
Postopek odpiranja prijav razpisa vodi komisija za odpiranje prijav (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor.
(2)
Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov komisije morajo biti zaposleni v agenciji.
18. člen
(odpiranje prijav)
(1)
Odpiranje prejetih prijav se izvede v roku, ki je predviden v razpisu, pri čemer rok ne sme biti daljši od 8 dni od izteka roka za oddajo prijav.
(2)
Odpiranje prejetih prijav je praviloma javno. Kadar je predvideno javno odpiranje prijav, se postopek odpiranja izvede najkasneje v 3 delovnih dneh od dneva, ki je predviden kot zadnji rok za oddajo prijav. Komisija lahko odloči, da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih prijav veliko.
(3)
Komisija na seji, ki jo skliče predsednik komisije, odpira samo v roku oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Nepravočasne in nepravilno označene prijave se s spremnim dopisom neodprte vrnejo prijavitelju. Dokazila, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del razpisne dokumentacije. Pri elektronsko prispelih prijavah komisija evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene.
19. člen
(zapisnik komisije)
(1)
O odpiranju prijav komisija vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
1.
naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;
2.
predmet razpisa;
3.
imena navzočih članov komisije;
4.
imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;
5.
ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno oziroma nepravilno označenih ovojnicah in
6.
ugotovitve o formalni popolnosti prijav.
(2)
Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. Če je odpiranje prijav javno, je priloga k zapisniku seznam predstavnikov prijaviteljev, ki so bili navzoči pri odpiranju.
20. člen
(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)
(1)
Komisija v roku 8 dni od odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 8 dni od prejema poziva komisije. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, ki ne vplivajo na vsebino prijave in ocenjevanja ter razvrščanja posamezne prijave skladno s postavljenimi merili za izbor prijave.
(2)
Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je v roku 8 dni od vročitve dovoljena pritožba, o kateri odloči tri članska komisija za pritožbe, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.
21. člen
(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)
(1)
Agencija pri vsaki formalno popolni prijavi preveri, ali izpolnjuje vse razpisne pogoje.
(2)
Prijavo, pri kateri niso izpolnjeni vsi razpisni pogoji, se zavrne s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je v roku 8 dni od vročitve dovoljena pritožba, o kateri odloči tri članska komisija za pritožbe, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.
22. člen
(obravnava prijav)
V postopku za izbor prijav se obravnavajo tiste prijave, ki vsebujejo zahteve, določene z razpisom in razpisno dokumentacijo.
23. člen
(interno gradivo)
Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času trajanja izbora za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti uporabljajo kot interno gradivo.
III. Evalvacijski postopek
24. člen
(ocenjevanje prijav in predlog prednostnega seznama)
(1)
Prijave ocenjujejo domači recenzenti, tuji recenzenti, občasna strokovna telesa, določena v predpisu agencije, ki ureja delovanje stalnih in občasnih strokovnih teles na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: strokovna telesa), ali pa strokovne komisije. V primerih, določenih s tem pravilnikom, prijave ocenjuje panel.
(2)
V primeru, da prijave ocenjuje strokovna komisija, predsednika in njene člane imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov komisije morajo biti zaposleni v agenciji. Strokovna komisija ocenjuje prijave v primerih, ko je to določeno s tem pravilnikom.
(3)
Recenzente imenuje strokovno telo. V posebnih primerih, ko pride v fazi ocenjevalnega postopka do odklonitve sodelovanja s strani posameznih recenzentov oziroma ugotovitve o nezadostnem številu ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem področju glede na vsebino prijav in v okviru seznama recenzentov, potrjenega s strani ZSA, ni mogoče imenovati novih recenzentov, lahko strokovno telo imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka. Prijavitelj lahko v prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.
(4)
Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamično prijavo, prispelo na razpis, skladno s tem pravilnikom, metodologijo in razpisom. Pri izdelavi ocene recenzenti upoštevajo tudi navodila za recenzente, ki jih sprejme direktor.
(5)
Rezultat dela strokovnega telesa, strokovne komisije ali panela v okviru ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), če v tem pravilniku ni določeno drugače.
25. člen
(sklep o izboru)
(1)
Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav (v nadaljnjem besedilu: predlog sklepa), če ni s tem pravilnikom določeno drugače.
(2)
ZSA lahko na predlog prednostnega seznama prijav dodatno uvrsti do največ 5% prijav, ki si na prednostnem seznamu sledijo po vrsti, v primeru, če pri obravnavi prednostnega seznama prijav oceni, da so bili pri nekaterih prijavah posamezni elementi ocen premalo upoštevani. To svojo odločitev mora ZSA pisno utemeljiti.
(3)
Na podlagi predloga sklepa ZSA direktor sprejme obrazložen sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: sklep).
26. člen
(obvestilo o rezultatih izbora)
(1)
Agencija izda na podlagi sklepa iz tretjega odstavka prejšnjega člena prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: obvestilo).
(2)
Obvestilo vsebuje podatke o prijavi ter o obsegu sofinanciranja v primeru, da je bila prijava izbrana za sofinanciranje, če ni s tem pravilnikom določeno drugače.
(3)
V obvestilu se posebej navede podatke o skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja ter pouk o pravnem sredstvu. V obrazložitvi obvestila se utemelji odločitev.
27. člen
(objava rezultatov izbora prijav)
(1)
Agencija objavi na spletni strani sprejeti seznam izbranih in neizbranih prijav in sicer najkasneje v 5 dneh od dneva odposlanih obvestil.
(2)
V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali po področjih, po tipu projekta ipd.) in po skupnem številu točk, če ni v tem pravilniku določeno drugače.
(3)
Izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo z izvajalci raziskovalne dejavnosti in vodji raziskovalne dejavnosti.
(4)
Neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave.
(5)
Če je postopek izbora prijav večfazni, se v prvi fazi navede rezultate samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave. Ko je končana zadnja faza izbora prijav, se v seznamu poleg predpisanih podatkov po drugem, tretjem in četrtem odstavku navede tudi podatke glede prejetih sredstev.
IV. Ugovor
28. člen
(ugovor)
(1)
Prijavitelj ima v 15 dneh od prejema obvestila pravico vložiti ugovor. V ugovoru mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih ga vlaga. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav, niti ocena prijave, dana v postopku ocenjevanja s strani recenzentov. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Ocena je lahko posredno predmet ugovora samo v primeru, ko se prijavitelj v ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora.
(2)
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
(3)
Prijavitelj se ima pravico seznaniti s pisnimi ocenami svojega predloga. V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko prijavitelj pridobi vse podatke iz ocenjevalnega postopka, razen tistih, ki predstavljajo izjeme v skladu s prvim odstavkom 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2). Podatki o recenzentih in podatki o drugih prijaviteljih, ki v skladu s 27. in 30. členom tega pravilnika niso objavljeni na spletni strani agencije, so osebni podatki, ki se obravnavajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
29. člen
(odločitev o ugovoru)
(1)
Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov morajo biti zaposleni v agenciji.
(2)
Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje Upravnemu odboru v sprejem.
(3)
Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.
(4)
Zoper odločitev upravnega odbora ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
30. člen
(objava dokončnih rezultatov izbora)
(1)
Agencija objavi na spletni strani seznam dokončno izbranih in neizbranih prijav, in sicer najkasneje v 5 dneh po odločitvi Upravnega odbora o ugovorih.
(2)
V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali po področjih, po tipu projekta ipd.) in po skupnem številu točk ter prejeta sredstva.
(3)
Dokončno izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu predstavi s prijavitelji in vodji raziskovalne dejavnosti.
(4)
Dokončno neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu predstavi samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave.
31. člen
(dokumentiranje)
Agencija hrani dokumentacijo o postopku dodelitve sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo področje dokumentiranja in arhiviranja gradiva.
C. OCENJEVANJE PRIJAV
32. člen
(elementi ocenjevanja)
(1)
Za ocenjevanje prijav na razpise se uporabljajo naslednji elementi: kriteriji, kazalci in merila.
(2)
Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število kazalcev. Vrednotenje kazalcev se opravi z enim ali več merili. Posamezni kazalec ali merilo lahko predstavlja kvantitativna ocena ali pa ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih elementih ocenjevanja.
(3)
Največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezen kriterij in nabor kazalcev, je določeno s tem pravilnikom. Največje število točk, ki jih prijava dobi za posamezno merilo, je določeno v metodologiji.
33. člen
(kriteriji)
(1)
Za ocenjevanje raziskovalcev se uporabljata naslednja kriterija:
-
raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev in
-
družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev.
(2)
Za ocenjevanje vsebine prijav se uporabljajo naslednji kriteriji:
-
raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave,
-
relevantnost in potencialni vpliv prijave in
-
izvedljivost predloga.
(3)
Za ocenjevanje učinkov podporne dejavnosti se uporabljata naslednja kriterija:
-
kakovost opravljene podporne dejavnosti in
-
relevantnost podporne dejavnosti.
(4)
Za ocenjevanje vsebine prijav za (so)financiranje podporne dejavnosti se uporablja naslednje kriterije:
-
kakovost prijave podporne dejavnosti,
-
relevantnost in potencialni vpliv prijave in
-
izvedljivost predloga.
34. člen
(nabor vseh kazalcev)
(1)
1. Raziskovalno uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
1.1.
Sicris (COBISS) točke (ocena A(1));
1.2.
Normirano število čistih citatov iz sistema Sicris (Web of Science – Wos) (ocena A(2));
1.3.
Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A(4));
1.4.
Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5.
Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6.
Statusna odličnost;
1.7.
Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini;
1.8.
Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija).
2.
Družbeno-ekonomsko oziroma kulturno relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
2.1.
Sredstva drugih uporabnikov (ocena A(3));
2.2.
Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj;
2.3.
Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.4.
Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti;
2.5.
Izkazovanje relevantnih dosežkov tudi na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko);
2.6.
Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko;
2.7.
Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi;
2.8.
Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;
2.9.
Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja;
2.10.
Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov ...);
2.11.
Realizacija ciljev raziskovalnega programa;
2.12.
Pretok mladih raziskovalcev;
2.13.
Gostovanje raziskovalcev;
2.14.
Vključenost raziskovalcev/strokovnjakov iz podjetij.
3.
Raziskovalno oziroma razvojno kakovost prijave se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
3.1.
Znanstvena pomembnost teme;
3.2.
Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave;
3.3.
Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4.
Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov;
3.5.
Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.
4.
Relevantnost in potencialni vpliv prijave se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
4.1.
Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine …);
4.2.
Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);
4.3.
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;
4.4.
Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami;
4.5.
Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov;
4.6.
Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami;
4.7.
Delež sredstev iz drugih virov;
4.8.
Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;
4.9.
Delež tujih udeležencev znanstvenega sestanka;
4.10.
Periodičnost znanstvenega sestanka;
4.11.
Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti;
4.12.
Združevanje več znanstvenih disciplin;
4.13.
Pomen za raziskovalno organizacijo (v nadaljnjem besedilu: RO);
4.14.
Pomen za raziskovalno skupino;
4.15.
Pomen za Slovenijo;
4.16.
Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov.
5.
Izvedljivost predloga se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
5.1.
Usposobljenost vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti in mentorstvi);
5.2.
Primernost načrta dela;
5.3.
Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;
5.4.
Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter-disciplinarnost, interinstitucionalnost);
5.5.
Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6.
Vpetost v programe in projekte;
5.7.
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev;
5.8.
Strokovna usposobljenost osebja;
5.9.
Organizacijske reference vodje sestanka;
5.10.
Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in storitev ter amortizacije.
6.
Kakovost opravljene podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
6.1.
Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa;
6.2.
Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;
6.3.
Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;
6.4.
Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;
6.5.
Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih.
7.
Relevantnost podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
7.1.
Dostopnost;
7.2.
Pogostnost uporabe;
7.3.
Kontinuiteta naročil.
8.
Kakovost prijave podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
8.1.
Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;
8.2.
Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;
8.3.
Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;
8.4.
Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih;
8.5.
Kakovost programa dela in razvoja centra;
8.6.
Kvaliteta in pomen naročene mednarodne znanstvene literature in baz podatkov;
8.7.
Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa;
8.8.
Višina nabavne vrednosti opreme.
(2)
Posamezni navedeni kriteriji lahko pomenijo izločitvene kriterije, če je tako določeno z metodologijo ali v razpisu.
35. člen
(kvantitativne ocene)
(1)
Kvantitativne ocene merijo naslednje kazalce iz prejšnjega člena:
1.1.
Sicris (COBISS) točke (ocena A(1)),
1.2.
Normirano število čistih citatov iz sistema Sicris (Web of Science – Wos) (ocena A(2)),
1.3.
Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A(4)),
1.3.1.
Zelo kvalitetni dosežki (A'),
1.3.2.
Izjemni dosežki (A"),
1.3.3.
Izjemni dosežki pri znanstveni odličnosti (ocena A(4)) in
2.1.
Sredstva drugih uporabnikov (ocena A(3)).
(2)
Kvantitativna ocena A(1) se določi na podlagi števila točk v bazi Sicris (COBISS) za objavljena raziskovalna dela za 5 letno obdobje in obdobje do datuma zaključka javnega razpisa v tekočem letu po formuli A(1) = Z1 + del (Z2 + S); pri tem se število točk del (Z2 + S) upošteva v takem obsegu, da je A(1 )največ enako A(1) = Z1 / 0,85. Elementi enačbe Z1, Z2 in S so definirani v Prilogi 1 k temu pravilniku.
(3)
Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanje) je naveden v Prilogi 2 k temu pravilniku. V primeru odsotnosti raziskovalca zaradi izrabe starševskega dopusta, dokumentirane bolniške odsotnosti in zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, najmanj v trajanju 6 mesecev, se za izračun A(1) upošteva ustrezno daljše časovno obdobje.
(4)
Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote), ki se jih ocenjuje, morajo biti katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot, ki so predmet ocenjevanja znanstvene uspešnosti po veljavni tipologiji dokumentov ali del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, izvajajo osrednji specializirani informacijski centri po vedah (v nadaljnjem besedilu: OSIC).
(5)
Znanstvena in strokovna dela se točkuje. Točkujeta se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (v nadaljnjem besedilu: strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka, če je avtorjev 10 ali manj. Če je avtorjev več kot 10, se število točk deli z izrazom 10*log(10)N, pri čemer je N število avtorjev (na primer 10*log(10)N ima vrednost 10 pri 10 avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih). Točk strokovne uspešnosti se ne uporablja samostojno, ampak se jih uporabi samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti.
(6)
Kvantitativna ocena A(2) je določena na podlagi normiranega števila čistih citatov v obdobju zadnjih 10 let (do datuma zaključka javnega razpisa iz sistema Sicris (Web of Science, v nadaljevanju WoS), kjer se upoštevajo citati člankov, za katere ima WoS poln bibliografski zapis). Dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej.
(7)
Citati so normirani tako, da je število citatov objavljenega dela deljeno s srednjim faktorjem vpliva (IF) ISI področja, v katerem je bilo objavljeno znanstveno delo.
(8)
Za članke, objavljene v revijah, ki jih indeksirata SSCI in HCI, zaradi manjšega števila soavtorjev dodatno normiramo število citatov tako, da jih pomnožimo s faktorjem 4 (srednje število slovenskih avtorjev v SCI je 4, srednje število slovenskih avtorjev v SSCI in HCI pa 2).
(9)
Kvantitativna ocena A(3) se določi glede na sredstva drugih uporabnikov za 5 letno obdobje. Zadnje upoštevano leto je leto pred objavo razpisa.
(10)
Kvantitativna ocena A(4) je določena na podlagi normiranih čistih citatov in znanstvenih objav v obdobju zadnjih 10 let (do datuma zaključka javnega razpisa iz sistema Sicris (WoS in COBISS), kjer se upoštevajo citati člankov, za katere ima WoS poln bibliografski zapis) ter ocen A' in A". Dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej. Formula za izračun je določena v metodologiji.
(11)
Sredstva se normirajo glede na izvor:
-
Faktor 1,5: projekti za gospodarstvo – GOSP;
-
Faktor 1: evropski projekti – EU, drugi mednarodni projekti – MED;
-
Faktor 0,5: projekti za ministrstva oziroma druge organe v sestavi Vlade RS – MIN in drugo – DRUGO).
Sredstva za centre odličnosti in kompetenčne centre se ne štejejo.
(12)
Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80% polno zaposleni za raziskovalno delo, se pri oceni A(3) upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško delo.
(13)
Vodje projektov za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A(3), opredelijo delež (%) sodelujočih članov projektne skupine za posamezen projekt. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi samo enkrat za ves čas trajanja projekta.
(14)
Maksimalno število točk za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz Tabele C.
Tabela C: Število točk za posamezno kvantitativno oceno.
+----------------------------+-------------------+-------------+ |Vrsta kvantitativne ocene |Vir | Maksimalno | | | | število točk| +----------------------------+-------------------+-------------+ |A(1) – Sicris točke |Sicris (COBISS) | 5| +----------------------------+-------------------+-------------+ |A(2) – Normirano število |Sicris (Web of | 10| |čistih citatov |Science) | | +----------------------------+-------------------+-------------+ |A(3) – Sredstva drugih |agencija | 10| |uporabnikov | | | +----------------------------+-------------------+-------------+ |A(4) – Izjemni dosežki pri |Sicris (COBISS, | 2| |znanstveni odličnosti |WoS) | | +----------------------------+-------------------+-------------+
(15)
Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in za posamezno znanstveno vedo pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativnih ocen uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazi Sicris (COBISS) in zadnje javno dostopne verzije baze ERIH na dan zaključka javnega razpisa.
(16)
Podatke za izračun ocene A(3) bo agencija pridobila neposredno od RO za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih skupin. RO podatke vpišejo v obrazec in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov. Za tiste raziskovalce, ki niso člani nobene programske skupine, pridobi agencija podatke ob razpisu.
(17)
Če v razpisu ni drugače določeno, bo agencija raziskovalce ocenjevala v znanstveni vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v prijavi.
36. člen
(mejna vrednost A(1, )A(2), A(3), A(4))
(1)
Oceno za vse štiri kazalce A(1), A(2), A(3) in A(4) se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 2 oziroma 5 oziroma 10. Mejne vrednosti so določene v metodologiji.
(2)
Raziskovalci, ki imajo vrednost A(1) večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5, raziskovalci, ki imajo vrednost A(2, )A(3) večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 10, raziskovalci, ki imajo vrednost A(4) večjo od mejne vrednosti pa dobijo oceno 2.
(3)
Mejne vrednosti A(1)(na mejna), A(2)(na mejna), A(3)(na mejna) in A(4)(na mejna) so določene tako, da so blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.
37. člen
(nadpovprečna znanstvena uspešnost)
(1)
Kvantitativna ocena A" (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju 5 let) pomeni Sicris točke, ki slede iz naslednjih elementov ocenjevanja:
-
objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija izdana pri tuji založbi, ali pri domači založbi, če je monografija s področij humanistike (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za humanistiko;
-
članek v prvi ali drugi reviji SCI področja;
-
članek v reviji, ki ima IF 3 krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SCI področja (cc. zgornjih 5%);
-
patent, sorta, pasma;
-
članek v zgornji četrtini revij SSCI in A kategoriji ERIH oziroma HCI.
(2)
Kvantitativna ocena A' (zelo kvalitetni dosežki v ocenjevalnem obdobju 5 let) pomeni Sicris točke, ki slede iz naslednjih elementov ocenjevanja:
-
članek v zgornji četrtini reviji SCI področja;
-
članek v prvi, drugi ali tretji četrtini revij SSCI in A in B kategoriji ERIH oziroma HCI;
-
patent, sorta, pasma;
-
objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija izdana pri tuji založbi, ali pri domači založbi, če je monografija s področij humanistike (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za humanistiko.
(3)
Agencija za vsak razpis v okviru metodologije določi način upoštevanja nadpovprečne znanstvene uspešnosti (A', A").
38. člen
(pet najpomembnejših dosežkov)
(1)
Prijavitelj v prijavi navede do pet izjemnih dosežkov na znanstvenem in do pet izjemnih dosežkov na strokovnem področju.
(2)
Izjemni dosežki so na primer: nadpovprečna citiranost v znanstveni disciplini po metodologiji ISI, citati izven ISI, objave, ki jih točkovanje po mnenju avtorja ne ovrednoti ustrezno (npr. udeležba na izjemno pomembnem kongresu, objava v reviji Science, Nature ipd.), delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki, pomembne objave z večjim številom avtorjev in skupin (delež avtorja), nagrade, medalje, uredništva, uspešni prenosi in uporabe znanje, prodaje patentov ipd. Ocena izjemnih dosežkov mora imeti pri ocenjevanju primerljivo težo s kvantitativnim ocenjevanjem bibliografskih kazalcev znanstvene in strokovne uspešnosti.
(3)
Agencija bo v sistemu Sicris objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj navedel v prijavi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke, družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.
(4)
Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.
39. člen
(uporaba kvantitativnih meril)
(1)
Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, v primeru ocenjevanja skupin pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti je potrebno upoštevati razlike v načinu objavljanja med vedami, ki se kažejo v tem, da je objavljanje v naravoslovju, tehniki, biotehniki in medicini najbolj odmevno v čim kvalitetnejših mednarodnih znanstvenih revijah, objavljanje v družboslovju v znanstvenih monografskih publikacijah in znanstvenih revijah, objavljanje v humanistiki pa tudi v drugih vrstah znanstvenih publikacij. Treba je upoštevati tudi naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.
(2)
Znanstveno uspešnost se meri z naslednjimi elementi:
-
znanstveni članki,
-
znanstvene monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki,
-
samostojni znanstveni sestavki ali poglavja v monografski publikaciji in
-
znanstveni prispevki na konferencah, objavljeni v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov.
(3)
Strokovno uspešnost se meri z naslednjimi elementi:
-
članki in drugi sestavni deli,
-
monografije in druga zaključena dela,
-
izvedena dela (dogodki) in
-
sekundarno avtorstvo.
(4)
Vrednotenje posameznih elementov znanstvene in strokovne uspešnosti je določeno v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5)
Zaradi razlogov iz prvega odstavka se skupno število točk raziskovalne uspešnosti (v nadaljnjem besedilu: skupne točke) izračuna tako, da se za vse vede upoštevajo prispevki iz drugega odstavka tega člena, ki so podrobneje določeni v prilogi 1: 1. A (znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded in SSCI, s faktorjem vpliva), 1. B (znanstveni članek v reviji kategorije A evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija) in v reviji, ki jo indeksira HCI, ter znanstveni članek v reviji kategorije B evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija), 2. A (znanstvena monografija s številom strani nad 50), 2. E (patent, sorta, pasma), 2. F (urednik revije iz točk 1. A in 1. B (glavni urednik, odgovorni urednik, glavni in odgovorni urednik, predsednik uredniškega sveta) ali monografije), 3. A (obsežni znanstveni sestavek ali poglavje (nad 50 strani) v znanstveni monografiji) in 3. B (samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v znanstveni monografiji).
(6)
Upoštevano število točk se za vede izračuna na naslednji način:
-
Za naravoslovje, medicino in biotehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk in preostalih točk znanstvene uspešnosti, vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
-
Za tehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk in iz preostalih točk znanstvene uspešnosti, vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
-
Za družboslovje: število točk je sestavljeno iz skupnih točk iz kategorije 1. C, če revija izhaja v svetovnem jeziku (angleški, francoski, nemški, ruski, španski), števila točk v kategoriji 2. B, števila točk v kategoriji 3. C, če je monografija izdana pri tuji založbi, in preostalih točk znanstvene uspešnosti, vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
-
Za humanistiko: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk znanstvene uspešnosti. K tem točkam se prištejejo točke strokovne uspešnosti, le v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
-
Za interdisciplinarne raziskave: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk znanstvene uspešnosti. K tem točkam se prištejejo točke strokovne uspešnosti, vendar le v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15% upoštevanega števila točk. Interdisciplinarne raziskave so opredeljene v vsakem razpisu posebej.
40. člen
(ocena recenzentov)
Način ocenjevanja prijav, ki ga opravijo recenzenti, je določen v poglavjih tega pravilnika, v katerih so podrobneje urejene posamezne vrste prijav.
D. POGODBA
41. člen
(sklenitev pogodbe)
Za izvedbo predmeta razpisa, ki je bil sprejet v (so)financiranje, sklene agencija s prijaviteljem pogodbo o izvajanju in (so)financiranju. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa direktorja iz 25. člena, če ni v tem pravilniku določeno drugače.
42. člen
(podpis pogodbe)
(1)
Pogodbo o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti pripravi agencija in jo pošlje prijavitelju (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik) v podpis.
(2)
Podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije morajo sopogodbeniki vrniti agenciji v roku, ki ga določi agencija.
43. člen
(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)
(1)
Če uradna oseba ugotovi, da je treba katero od sestavin pogodbene dokumentacije dopolniti, obvesti sopogodbenika o pomanjkljivostih pogodbene dokumentacije in ga pozove, da jih dopolni.
(2)
Če se sopogodbenik v roku, določenem za dopolnitev pogodbene dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni od prejema poziva, ne odzove, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.
44. člen
(sestavine pogodbe)
(1)
Obvezne sestavine pogodbe so:
1.
naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega računa agencije in sopogodbenika;
2.
namen, za katerega so sredstva dodeljena;
3.
višina dodeljenih sredstev;
4.
dinamika izplačil dodeljenih sredstev;
5.
način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
-
možnost, da agencija kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
-
poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili tega pravilnika;
-
dolžnost agencije, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo sredstev;
-
določilo, da mora sopogodbenik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
-
določilo, da mora sopogodbenik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideno dinamiko izplačil;
6.
določilo glede pravic intelektualne lastnine;
7.
drugo, kar sledi iz podzakonskih predpisov agencije glede obvezne vsebine pogodb.
(2)
V pogodbi direktor določi osebo, zaposleno na agenciji, za spremljanje izvajanja določil pogodbe.
45. člen
(verodostojnost podatkov)
Sopogodbeniki jamčijo za verodostojnost podatkov v pogodbi in pogodbeni dokumentaciji.