Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani

3151. Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani

Številka: Up-340/14-17

Datum: 24. 9. 2015

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Davorina Matičiča, Rakek, na seji 24. septembra 2015

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 24/2014 z dne 23. 1. 2014 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.

Sodišče prve stopnje je pritožnika spoznalo za odgovornega za prekršek in mu izreklo globo v znesku 1.200 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu. V rednem postopku o prekršku ga je kot zagovornica zastopala njegova hči, pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Sodišče prve stopnje je tako zastopanje štelo za veljavno in je sodbo brez obrazložitve vročalo obema, torej zagovornici in pritožniku. Napoved pritožbe je vložila samo zagovornica. Sodišče je nato na podlagi petega odstavka 98. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13 – v nadaljevanju ZP-1) izdelalo sodbo z obrazložitvijo, ki jo je ponovno vročalo obema. Pritožbo sta vložila tako pritožnik kot tudi zagovornica. Višje sodišče je nato s sklepom, ki ga pritožnik izpodbija z ustavno pritožbo, pritožnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. (Glej opombo 1 ) Sprejelo je namreč stališče, da je napoved pritožbe vložila oseba, ki pritožnika ne more zastopati v postopku o prekršku, saj se sme v skladu s četrtim odstavkom 90. člena ZP-1 za zagovornika vzeti samo odvetnik, njega pa lahko nadomešča odvetniški kandidat. Ker pritožnik sam pritožbe ni napovedal, je Višje sodišče štelo, da se je pravici do pritožbe odpovedal in je zato njegovo pritožbo zavrglo.

Pritožnik uveljavlja kršitev pravic iz 22. in 25. člena Ustave. Zatrjuje, da je bil zaradi ravnanja sodišča prve stopnje, ki je njegovo hčer očitno štelo kot formalnopravno veljavno zagovornico, v dobri veri, da sta zastopanje in posledično tudi napoved pritožbe veljavna, zato ne bi smel trpeti škodljivih posledic. Ob dejstvu, da je bilo prvostopenjsko sodišče seznanjeno s tem, da je zagovornica njegova hči, bi bilo po mnenju pritožnika treba bodisi šteti, da pritožbo napoveduje oseba, ki je za to ex lege upravičena, bodisi opozoriti pritožnika, da gre za pomanjkljivo zastopanje in ga pozvati, naj predloži veljavno, torej odvetniško pooblastilo. Meni, da bi moralo Višje sodišče ob oceni, da zastopanje ni bilo veljavno, razveljaviti celoten postopek, ne pa le njegovega dela – napoved pritožbe. Po oceni pritožnika pomeni izpodbijani sklep napačno in samovoljno odločitev Višjega sodišča in s tem kršitev 22. člena Ustave. S postopanjem obeh sodišč skupaj, ko je sodišče prve stopnje dejanja zagovornice skozi celoten postopek štelo kot formalnopravno veljavna, nato pa je Višje sodišče kot neveljavno štelo samo napoved pritožbe pooblaščenke in je posledično zavrglo samostojno pritožbo pritožnika, pa naj bi mu bila kršena tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-340/14 z dne 30. 5. 2014 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo, ker odpira pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju: ZUstS) je senat odločil, da se izvršitev izpodbijanega sklepa zadrži do končne odločitve Ustavnega sodišča. V skladu s prvim odstavkom 56. člena ZUstS je Ustavno sodišče o sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo obvestilo Višje sodišče v Ljubljani ter Okrajno sodišče v Cerknici.